Menu Item
Upravno sodišče je julija lani razsodilo, da je bil sklep državnega zbora o odpoklicu Leona Cizlja iz nadzornega sveta SDH nezakonit. Država je nato vložila predlog za dopustitev revizije, a ga je vrhovno sodišče v začetku tega meseca zavrnilo. Cizelj je uresničil napoved, ki jo je po razsodbi upravnega sodišča dal njegov odvetnik Franci Matoz, in vložil odškodninsko tožbo. Koliko terja od države?
Ena prvih kadrovskih potez državnega zbora v sedanjem mandatu je bil odpoklic Boža Emeršiča in Leona Cizlja iz nadzornega sveta SDH.
Oba sta bila za nadzornika holdinga, ki upravlja okoli 12 milijard evrov vredno državno premoženje, imenovana v času tretje Janševe vlade, njuno razrešitev pa je junija 2022, torej le dober mesec po prvi seji aktualnega državnega zbora, podprla celotna koalicija.
Vlada Roberta Goloba je v predlogu za odpoklic Cizlja navedla, da že v času imenovanja ni izpolnjeval pogoja iz zakona o Slovenskem državnem holdingu, da mora imeti nadzornik SDH najmanj deset let ustreznih delovnih izkušenj iz vodenja ali upravljanja gospodarskih družb in dosegati pri svojem delu dobre primerljive rezultate. Za Emeršiča pa je Golobova vlada zapisala, da ne izpolnjuje zakonskega pogoja, po katerem član nadzornega sveta SDH ne sme biti v poslovnem razmerju z gospodarsko družbo s kapitalsko naložbo države ali z njo povezano družbo. Neizpolnjevanje tega pogoja je po navedbah vlade nastopilo aprila 2021, ko je Emeršič zasedel položaj direktorja 2TDK, Družbe za razvoj projekta.
Leon Cizelj, sicer vodja odseka za reaktorsko tehniko na Institutu Jožef Stefan, se je z zahtevo za ugotovitev ničnosti sklepa državnega zbora takoj po odpoklicu obrnil na ljubljansko okrožno sodišče.
A je to razsodilo, da za primer ni pristojno in je tožbo zavrglo. Cizelj je šel nato na višje sodišče, ki je odločilo, da se zadeva odstopi upravnemu sodišču. V skladu s sodno prakso je namreč presodilo, da je sklep državnega zbora o razrešitvi z mesta člana nadzornega sveta SDH upravni akt.
Upravno sodišče je julija lani razsodilo, da je bil sklep državnega zbora o Cizljevem odpoklicu nezakonit. Državi je naložilo tudi povrnitev stroškov postopka v višini slabih 500 evrov. Cizelj je odločitev upravnega sodišča pozdravil, a hkrati izpostavil, da je prišla “prepozno, da bi lahko nezakonito stanje odpravili”.
Ker pritožba zoper sodbe upravnega sodišča ni dopustna, je Republika Slovenija na vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije. Kot so nam povedali na državnem odvetništvu, pa je vrhovno sodišče v začetku tega meseca predlog zavrnilo.
Cizljev odvetnik Franci Matoz je takoj po razsodbi upravnega sodišča napovedal, da bosta s stranko od države terjala odškodnino.
Po navedbah državnega odvetništva je “tožba zaradi plačila odškodnine vložena”. Koliko od države zahteva Cizelj, niso razkrili. “Ker postopek še poteka, ga ne moremo komentirati,” so poudarili.
Da je vložil odškodninsko tožbo, odločitve sodišča pa še ni, je za N1 potrdil tudi Cizelj. “Odškodnina obsega predvsem dohodke in sejnine za nezakonito odvzeti del mandata,” je navedel. Točnega zneska, ki ga terja od države, ni razkril, je pa potrdil naše informacije, da se ta giblje okoli 100.000 evrov.
Po besedah naših virov pa naj bi se zaradi sklepa državnega zbora o odpoklicu iz nadzornega sveta SDH na upravno sodišče obrnil tudi Emeršič. Zastopala naj bi ga odvetniška družba Zidar Klemenčič, postopek pa naj še ne bi bil končan. O tem smo povprašali Emeršiča, a nam je dejal, da za nas nima izjav in pogovor prekinil.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje