Menu Item
V oddaji N1 STUDIO je politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič petkov vdor protestnikov v studio RTV Slovenija označil za dejanje iz obupa, odgovornost za vdor pa pripisal vodstvu RTV. "Pričakovali bi enoglasno obsojanje, namesto tega pa smo slišali, da so si novinarji sami krivi," je med drugim dejal.
Šele po tem, ko je Slovenijo v petek zvečer pretresel vdor proticepilskih protestnikov na RTV Slovenija, so se pristojni zganili. Ljubljanska upravna enota bo prijavljene proteste, ki so mesece potekali pred vhodom v stavbo in so bili za zaposlene precej moteči, vendarle prepovedala. Za precej burne odzive so poskrbeli tudi komentarji iz politike, kjer nekateri proticepilce enačijo s petkovimi protestniki, še več, menijo, da so novinarji za ta vdor krivi sami.
Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar in politični analitik, je v oddaji N1 STUDIO poudaril, da ga bolj kot vdor v studio javne televizije skrbijo odzivi na dogodek. “Pričakovali bi enoglasno obsojanje, namesto tega pa smo slišali tudi, da so si novinarji sami krivi,” je dejal. Odgovornost za vdor protestnikov pripisuje vodstvu RTV.
Kot dejanje iz obupa
Zaposleni na RTV Slovenija so v svojem odzivu poudarili, da gre za napad na novinarstvo in demokracijo, Lisjak Gabrijelčič pa je v oddaji N1 STUDIO pojasnil, da razume odziv novinarjev in šok, ki so ga ob tem doživeli. “Razumem pa tudi, da skušajo novinarji zaradi skrb vzbujajočega odziva dela javnosti oziroma oblasti poudarjati dramatičnost tega, kar se je zgodilo. Če pogledamo z distance, je šlo za neko epizodo, ki odraža nemoč protestnikov,” je ob tem še izpostavil politični analitik, ki je dogodek označil kot dejanje iz obupa.
“Najbrž so ugotovili, da tam že tri mesece ždijo in jih nihče ne opazi, zato menim, da je bilo to bolj dejanje iz obupa. Kontekst vsega – odziv oblasti, vprašanje varnosti – pa so precej bolj bistvena vprašanja,” je še poudaril.
Relativizacija dogodka
Lisjak Gabrijelčič je ob tem ocenil, da je bil petkov dogodek vladnih politikov relativiziran. “Gre za skrb vzbujajoče relativizacije, zlasti če prihajajo z ministrstva za notranje zadeve. Katerikoli dogodek, ki se je zgodil v zadnjem letu in je povezan z notranjim ministrstvom ter terja odziv ministra Aleša Hojsa, ta pokaže, da ni primeren za funkcijo,” je izpostavil Lisjak Gabrijelčič.
Minister Hojs je petkov vdor po Twitterju najostreje obsodil, a dodal, da so si med drugim deloma krivi novinarji sami. Pri tem je izpostavil oddajo Tarča. “Tudi zato je potrebno zaostriti kazensko in zakonodajo o javnem redu,” je ob tem dodal minister.
Najostreje obsojam današnje nasilništvo na @RTV_Slovenija To je tudi plod tega, kar generira Jenull@co. ,Preboldski ravnatelj@ co. , pa tudi fake news @TarcaRTVSLO @co. Tudi zato je potrebno zaostriti kazensko in zakonodajo o javnem redu. https://t.co/574lRYYFEC
— Aleš Hojs (@aleshojs) September 3, 2021
“Hojs vedno znova pokaže, da ni primeren za to funkcijo. Gre za nesprejemljiv odziv. Da je prva stvar, na katero ob takem vdoru pomisliš, to, da so si novinarji sami krivi. Kako bomo žrtvi naprtili odgovornost za to, kar se je zgodilo? To je preprosto nesprejemljiva reakcija,” je opozoril Lisjak Gabrijelčič.
Ob takšnih dogodkih se sicer postavlja vprašanje – kje je meja. “Mislim, da smo v tem primeru videli, kje je meja,” je v oddaji N1 STUDIO dejal Lisjak Gabrijelčič. Kot je povedal, razume novinarje, ki jim je bilo ob večmesečnih protestih pred stavbo RTV neprijetno, a hkrati dodal, da občutek neprijetnosti še ni razlog, da bi nekomu omejili pravice. V tem primeru pravice do združevanja in protesta proti javnemu servisu.
Kriminalizacija svobode izražanja
“V trenutku, ko so na nasilen način vdrli na RTV, se je situacija spremenila. Ko so to storili, je povsem upravičeno tej skupini v prihodnje proteste tudi preprečiti,” je pojasnil politični analitik. Kot je še dejal, po tem dogodku obstaja nevarnost, da bi se še dodatno omejevalo in bi se zgodila kriminalizacija svobode združevanja. To se mu zdi nevarno.
Spomnimo, da so zanikovalci obstoja koronavirusa več mesecev protestirali pred poslopjem RTV v Ljubljani in v petek celo vdrli v studio, kjer snemajo dnevno informativno oddajo in Odmeve. V dogodku je posredovala policija in protestnike odstranila iz prostorov. “Policisti so pri tem ugotovili 44 kršitev javnega reda in miru, 18 kršitev zakona o zasebnem varovanju, 26 kršitev zakona o javnih zbiranjih ter dve kršitvi zakona o osebni izkaznici. Policisti so zasegli zvočne naprave z namenom zagotovitve javnega reda in miru,” so ob dogodku zapisali na policiji.
Proticepilci: močna manjšina, ki obstaja
Vprašanje cepljenja, še posebej med epidemijo, je okrepilo delitve v družbi. Lisjak Gabrijelčič je v oddaji N1 STUDIO pojasnil, da je gibanje proti cepljenju močno. “Močna manjšina je, treba jo je upoštevati, se zavedati, da obstaja,” je dodal. Po besedah političnega analitika je za to gibanje značilno, da je ideološko transverzalno, torej gibanje jasnega ideološkega predznaka.
“Najdemo ga v nekih katoliških, libertalnih, anarhističnih, levičarskih subkulturah in najdemo ga zelo močno v nekem antipolitičnem razmišljanju, ki je zelo močno v Sloveniji,” je poudaril. Kot je še med drugim dodal, je proticepilsko gibanje izkoristilo razkol v slovenski družbi in dobilo večji vpliv, kot ga ima.
Vladajoča politika ne razmišlja dolgoročno
Petkov protest se je zgodil le nekaj dni po tem, ko je vlada na seji sprejela spremembe zakona o varstvu javnega reda in miru, ki predvidevajo globo za nedostojno vedenje do najvišjih predstavnikov države, poslancev, članov državnega sveta, članov vlade, sodnikov ustavnega ali vrhovnega sodišča ali zoper njihove bližnje. Za takšen prekršek je v amandmaju zagroženo od 500 do 1.000 evrov globe.
Na vprašanje, ali se politika s tovrstnim predlogom želi postaviti med prvorazredne, pa Lisjak Gabrijelčič poudarja, da se mu zdi predlog izrazito slab. “To je precej očitno v nasprotju tudi z odločbami evropskega sodišča za človekove pravice, ki je v podobnih primerih zelo jasno povedalo, da mora biti državljanska kritika nosilcem oblasti oziroma politikom zaščitena višje. Ta predlog pa je v nasprotju z duhom evropskih vrednot,” je opozoril.
Takšen predlog kaže, da vladajoči politiki ne razmišljajo dolgoročno, še ocenjuje Lisjak Gabrijelčič. “Ampak razmišljajo samo o okrepitvi tega represivnega, avtoritarnega vidika oblasti. Menim, da je to napačno, kontraproduktivno,” je pojasnil in dodal, da je predlog, ki še dodano ščiti politike v času, ko se mnogi še vedno spopadajo s posledicami epidemije, perverzno in škodljivo dejanje za tiste, ki so ta predlog predlagali.
Celotno oddajo N1 STUDIO si lahko ogledate spodaj:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje