Poslanci so s 45 glasovi za in 40 proti izglasovali spremembe zakona o dohodnini, ki med drugim prinaša dvig splošne davčne olajšave in s tem davčno razbremenitev plač. Opozicija je predlogu nasprotovala, ker povečuje razslojevanje in zmanjšuje proračunske prihodke. Leta 2025 naj bi bili ti manjši za 850 milijonov evrov. Ali bodo spremembe pri obdavčitvi veljale že letos, še ni znano.
Danes potrjen zakon predvideva, da se bo splošna olajšava, ki jo lahko uveljavi vsak zavezanec za dohodnino, do leta 2025 postopno zvišala z današnjih 3.500 evrov na 7.500 evrov.
Novela, o kateri smo podrobneje pisali tukaj, prinaša tudi nekaj drugih novosti. Stopnja obdavčitve v petem dohodninskem razredu se bo zmanjšala s 50 na 45 odstotkov, stopnja dohodnine od dohodkov od obresti, dividend in dobičkov pa s 27,5 odstotka na 25 odstotkov, ob čemer naj bi bil kapital neobdavčen že ob odsvojitvi po 15 letih imetništva. S 27,5 odstotka na 15 odstotkov se bo znižala obdavčitev dohodka od oddajanja premoženja v najem, prav tako se bodo znižali normirani stroški. Zakon predvideva tudi ponovno uvedbo seniorske olajšave ter ugodnejšo davčno obravnavo nagrad za poslovno uspešnost.
Državni svet ima zdaj sedem ni časa, da vloži veto, kar je sicer v občutljivem predvolilnem času in tudi, ker je tokratna sestava sodeč po dosedanjih ravnanjih precej naklonjena vladi, malo verjetno.
Ali bodo spremembe pri obdavčitvi veljale že letos, še ni znano. Davčne spremembe, uveljavljene med letom, načeloma začnejo veljati z začetkom prihodnjega leta, v samem zakonu pa je zapisano, da velja že za letošnje leto.
Učinek na plače:
Decembra umaknjen predlog
Spomnimo, da bi poslanci o predlogu morali glasovati že na decembrski redni seji Državnega zbora, a je bil na koncu umaknjen. Tik pred glasovanjem je predlagatelj Danijel Krivec iz SDS predlagal prestavitev odločanja na eno od prihodnjih sej, saj so v koaliciji ugotovili, da najbrž ne bi imeli zadostne podpore.
V Levici predlogu močno nasprotujejo, predvsem zato, ker močno zmanjšuje proračunske prihodke. Ti naj bi se v letu 2025 zmanjšali za zajetnih 800 milijonov evrov. Ministrstvo za finance se je v preteklosti zagovarjalo, da bodo učinki manjši. Januarja so v Levici predlagali razpis posvetovalnega referenduma, a so v začetku prejšnjega meseca predlog umaknili.
Koordinator Levice Luka Mesec pa je že napovedal, da bodo v primeru zmage spremembe skušali odpraviti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje