Menu Item
Ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar je v pogovoru za N1 napovedala, da bo v kratkem ustanovljeno posvetovalno telo, ki bo med drugim preučilo kazensko zakonodajo na področju zalezovanja. S tem se je odzvala na brutalen poskus umora v Mariboru, ki naj bi ga 22-letni storilec načrtoval, potem ko je po navedbah svojcev že dlje časa zalezoval 20-letno žrtev. Bobnar, ki se je s preiskovanjem tovrstnih kaznivih dejanj srečevala tudi kot kriminalistka, je še poudarila, da gre za velik družbeni problem. "Če okolica tolerira takšno ravnanje, povzročitelj stopnjuje agresijo. Zato sta potrebni jasna obsodba in ničelna toleranca na ravni celotne družbe," je poudarila.
V nedeljo se je v Mariboru zgodil grozljiv poskus umora, 22-letnik je brutalno napadel in poškodoval 20-letno dekle. Osumljenec naj bi žrtev že nekaj časa zalezoval. Kot je opozorila sociologinja dr. Jasna Podreka, je zalezovanje eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za umor. Ali lahko zagotovite, da policija dovolj resno jemlje primere zalezovanja, ko to še ni prešlo v fizično nasilje? Prav dr. Podreka je v pogovoru za N1 opozorila, da se institucije, tudi policija, pogosto odzovejo šele ob grožnjah s smrtjo ali fizičnem nasilju.
Tovrstnemu nasilju posvečam pozornost že zadnjih 30 let, saj sem se že kot kriminalistka ukvarjala s preiskovanjem in preprečevanjem nasilja v družini, spolnih zlorab žensk in otrok. Takrat kaznivega dejanja zalezovanja še ni bilo, v kazensko zakonodajo je bilo uvrščeno pozneje. Pri takšnem nasilju gre za velik družbeni problem. Jasno je, da povzročitelj stopnjuje agresijo, če okolica tolerira njegovo ravnanje. Zato sta potrebni jasna obsodba takšnega ravnanja in ničelna toleranca na ravni celotne družbe.
Vsakršno ravnanje, ne glede na vsebino, ki je pri drugem nezaželeno, je nesprejemljivo. To sodi v kontekst kaznivega dejanja zalezovanja. Vsi moramo postavljati zelo jasne meje povzročiteljem. Pomembno je ravnanje vseh pristojnih deležnikov, vseh državnih organov, tudi policije, ki pa je že na koncu verige, ki ukrepa, ko se je kaznivo dejanje že zgodilo. Naloga policije je, da ukrepa hitro, učinkovito in strokovno, da žrtev zaščiti in ukrepa zoper povzročitelja. Zelo pomembno je multidisciplinarno delovanje državnih organov – centrov za socialno delo, vzgojno-izobraževalnih ustanov, zdravstvenih delavcev in drugih. In tu je pomoč nevladnih organizacij zelo pomembna, saj imajo te pogosto prvi stik z žrtvijo in ji lahko nudijo tudi podporo ob prijavi na policiji.
Pomembni sta senzibilizacija in ustrezna usposobljenost vseh, ki se pogovarjajo z žrtvami ali storilci tovrstnih kaznivih dejanj. Prav zato sva se z ministrico za pravosodje dogovorili za pripravo posveta na temo obravnave, preiskave in preprečevanja nasilja nad ženskami, spolnih zlorab, preprečevanja femicida, nasilja v družini – s posebnim pozivom vsakega v družbi, naj ga prijavi, ko je seznanjen z nasiljem nad komerkoli. Ni pomembno, komu, pomembno je, da prijavi, saj samo tako lahko povzročitelja ustavimo.
Na ministrstvu za notranje zadeve smo sprejeli tudi odločitev, da ustanovimo posebno posvetovalno telo. Ne gre torej samo za absolutno obsodbo in podporo žrtvam, ampak tudi za to, da dejansko naredimo korak naprej. Nikoli ni narejenega toliko, da ne bi mogli na tem področju storiti še več. Telo bodo sestavljali predstavniki državnih institucij in nevladnih organizacij, ki so z znanjem in izkušnjami pomembno ogledalo državnim organom, kaj lahko storimo še več. Naloga posvetovalnega telesa bo priprava akcijskega načrta, v okviru katerega bomo ugotavljali, kaj je treba sistemsko storiti, še zlasti pri delu policije, v sodelovanju z ministrstvom za pravosodje in implementacijsko skupino, morda tudi dopolniti elemente kaznivega dejanja zalezovanja. Zdaj 134.a člen kazenskega zakonika, ki opredeljuje kaznivo dejanje zalezovanja, kot zalezovanje določa ponavljajoče se opazovanje, zasledovanje ali vsiljivo prizadevanje za vzpostavitev stikov z določeno osebo ali njenimi bližnjimi, ki sočasno povzroči prestrašenost ali ogroženost. To kaznivo dejanje se preganja na predlog, kar pomeni, da mora posameznik podati prijavo na policijo. Želimo torej identificirati, ali je treba na področju kazenske zakonodaje kaj spremeniti.
Hkrati je zelo pomembno ves čas naslavljati javnost, da zna prepoznavati tovrstno kriminaliteto in da o njej obvešča. Zelo pomembno je, kako vzgajamo svoje najmlajše, saj se ničelna toleranca do nasilja začne v primarni družini. Če otroke vzgajamo s sporočilom, da bo družba boljša, če bomo med seboj strpni, spoštljivi, če si bomo medsebojno pomagali in se podpirali, bodo zagotovo zrasli tudi v takšne odrasle. Po drugi strani laži, sovraštvo, sovražni govor in podpihovanje nestrpnosti do drugačnih, do žensk, starejših, invalidov, tujcev vodijo k temu, da družba kot celota postaja bolj nestrpna. In to seveda ne vodi v nič dobrega.
Omenili ste ustanovitev posvetovalnega telesa. Kakšna je predvidena časovnica?
Najprej bomo pozvali državne organe, nevladne organizacije in strokovnjake s tega področja k sodelovanju. Upam, da bo prvi sestanek že v začetku oktobra. Na podlagi izkazanih težav in potreb bomo potem začeli pripravljati akcijski načrt.
Z Niko Kovač iz Inštituta 8. marec smo se dogovorili tudi za izvedbo kampanje in posveta za policiste, kako jih lahko dodatno usposobimo, da bodo dovolj senzibilni za obravnavo tovrstne kriminalitete.
Maribor: Zoper osumljenca odrejen pripor
Preiskovalni sodnik mariborskega okrožnega sodišča je po sredinem zaslišanju zoper 22-letnega osumljenca za poskus umora 20-letne ženske v mariborskem mestnem parku odredil pripor. Sodišče je pripor odredilo zaradi ponovitvene nevarnosti. Spomnimo, da je storilec dekle večkrat zabodel z nožem v trebuh, jo porezal po obrazu in ušesu, udaril v glavo in ji s kuhinjsko sekiro odsekal palec. Na zločin se je dobro pripravil, saj je med izživljanjem nad 20-letnico uporabljal tudi rokavice, očitno da bi zabrisal svoje sledi, je poročal Večer. Po dejanju je kraj dogodka zapustil, pozneje pa se je vrnil v park po pozabljen nahrbtnik.
Kot je še poročal Večer, je imel osumljeni v preteklosti že več izpadov. Ker je 20-letnica vztrajno zavračala razmerje z njim, naj bi ji poškodoval avtomobil. Njena mati se je obrnila tudi na starše osumljenega in jih prosila, da se pogovorijo z njim, žrtev pa je svojim staršem zaupala, da ji 22-letnik že od julija neumorno piše in opreza za njo, vendar tega na njeno željo policiji niso prijavili.
Napovedali ste, da boste pregledali tudi morebitne pomanjkljivosti v kazenski zakonodaji, predvsem na področju zalezovanja. Kdaj pa je v skladu z aktualno zakonodajo smiselno prijaviti zalezovanje? Vemo, da se to lahko začne na videz zelo benigno, kljub temu pa se ženska ob tem počuti neprijetno, tudi prestrašeno.
Tukaj se povsem strinjam s stališči nevladnih organizacij. Vsakršno vedenje, ne glede na vsebino, ki je na eni strani prepoznano kot nezaželeno, je nesprejemljivo in lahko že govorimo o zalezovanju. Zato apeliram na žrtve, da o tem spregovorijo. Ni nujno, da že takoj pridejo na policijsko postajo; pomoč lahko poiščejo pri nevladnih organizacijah, v šoli, na centru za socialno delo ali drugod, kjer jim bodo lahko nudili podporo in se mogoče skupaj odločili, da pridejo tudi na policijsko postajo. Tam pa bodo seveda ugotavljali, ali gre za sum kaznivega dejanja ali ne. Vsekakor pa bolje ena prijava več kot premalo.
Zavzemate se torej za to, da se zalezovanje prijavi, tudi če mogoče ne ustreza povsem definiciji kaznivega dejanja?
Da, absolutno. Iz svoje pretekle prakse poznam primere, ki dokazujejo, da storilca lahko ustavimo samo tako, da se o tem spregovori in da se postavi jasna meja. Povzročitelji stopnjujejo nasilje, če vidijo, da se nihče ne odzove. Tukaj namreč govorimo o tipični zlorabi moči.
Omenili ste, da je zelo pomembna tudi senzibilizacija družbe na problem nasilja nad ženskami. Po drugi strani pa se zdi, da ima policija prav tukaj včasih težave. Veliko neodobravanja so požele izjave pristojnih na policiji, da so bila za poskus umora v Mariboru kriva “medsebojna nesoglasja” in “ljubosumje”, kar implicira, da je tudi žrtev nosila del krivde. Najbrž bi bil spodbuden signal tako za žrtve kot za stanje v družbi, ki je preveč tolerantna do nasilja nad ženskami, če bi policija v svoji komunikaciji zavzela bolj jasno stališče do takšnega nasilja oziroma do storilca. Kako razmišljate o tem?
Prav o tem sem govorila – policisti in kriminalisti, ki preiskujejo tovrstna kazniva dejanja, morajo imeti ustrezno znanje in ustrezno senzibilizacijo in s tem se redno ukvarjamo. Konkretnega primera ne morem komentirati, sem pa na podlagi zakona o organiziranosti in delu policije zahtevala poročilo o obravnavi tega primera. Na podlagi poročila se bom odločila glede morebitnih nadaljnjih usmeritev policije.
Jasno pa želim izpostaviti, da žrtev ni odgovorna in ni kriva za nasilje, ki se ji dogaja. Iskati, s čim je žrtev povzročila ravnanje storilca, je popolnoma neprimerno. Poudarjati, da je storilec ravnal tako zaradi ljubosumja, je prav tako neprimerno. Gre za zlorabo moči. Pika.
Udeležili ste se shoda v podporo žrtvam spolnega nasilja. Vemo, da so v zadnjem času javnost pretresla anonimna pričevanja mladih žensk o spolnih zlorabah D. Smodeja. Na včerajšnjem shodu so ženske opozorile, da vlada ni jasno in ostro obsodila nasilja, da se problem prelaga na nevladne organizacije, pa tudi da je stanje, v katerem so se žrtve znašle, posledica večdesetletnega zanemarjanja sistemsko neurejenega problema, zahtevale so konkretne rešitve. Kako ste doživeli shod? Kaj so konkretne rešitve, ki bi lahko podprle žrtve spolnih zlorab?
Z ministrico za pravosodje sva se udeležili shoda, da bi podprle žrtve zlorab in tudi zato, da sva slišali izjave žrtev. Do tovrstnega nasilja imam absolutno ničelno toleranco in ga ostro obsojam in takšno stališče sem imela že prej kot generalna direktorica policije in kot kriminalistka. Kot sem že rekla, gre za velik družbeni problem, o katerem moramo spregovoriti in ga nasloviti na ravni celotne družbe. O tem je pomembno govoriti in zlorabe prijavljati. Žrtvi je treba prisluhniti in jo podpreti, jo opolnomočiti, najsi bo od nevladnih organizacij ali državnih organov in policije.
Policija je profesionalna organizacija, katere namen je zagotavljanje varnosti. Žrtev mora zaščititi, nadaljnja kazniva dejanja pa preprečiti. Policija svoje delo opravlja strokovno, nikoli pa ni dovolj znanja, da bi bili popolnoma zadovoljni in bi zato prenehali izboljševati sistem. Stalno usposabljanje je zato nujno potrebno, ne le za policiste, ampak za vse, ki se v teh postopkih srečujejo z žrtvami in s povzročitelji. Sama nikoli nisem imela težav z nastavljanjem ogledala policiji in drugim institucijam. Prav je, da se izpostavijo pomanjkljivosti, da se učimo, zato da bomo boljši. Ni pa dobro a priori vzbujati dvoma o delu policije, saj to lahko odvrne žrtve od prijave kaznivih dejanj.
Zelo pomembno je, da žrtev o zlorabi spregovori, saj je zaznamovanost s tovrstno kriminaliteto zelo dolgotrajna, lahko tudi dokončna. Žrtev zato potrebuje vso našo pomoč in podporo. Lahko spregovori doma, prijateljici, zaupni osebi v nevladni organizaciji, zdravniku, učitelju, komurkoli. Naloga vseh nas pa je, da smo senzibilni do vsakega, ki se izpostavi ali ki nam izpove, da je žrtev, da jo opolnomočimo, da poda prijavo. Še enkrat, samo prijava ustavi povzročitelja.
Po objavi anonimnih pričevanj o spolnih zlorabah na družbenih omrežjih se je izkazalo, da se žrtve niso odločile za prijavo na policijo. Razlogi, zakaj žrtve ne prijavijo, so seveda kompleksni. A vendarle: ali vas skrbi, da je eden od razlogov tudi nezaupanje v strokovnost policije?
Policija je zagotovo strokovna služba. Kriminalisti, ki obravnavajo tovrstna kazniva dejanja, so za to posebej usposobljeni. Usposabljanje za obravnavo nasilja nad ženskami in spolnih zlorab poteka v policiji že zadnjih 30 let, zelo intenzivno, s posebnim poudarkom na zaščiti žrtev. Imamo torej posebej usposobljene kriminaliste in kriminalistke, ki imajo znanje, na kakšen način vzpostaviti ta most zaupanja do žrtve. Seveda se zaupanje krepi z dejanji, ne z besedami.
Zato je vedno znova na mestu naš poziv, naj žrtev poišče pomoč in prijavi. Policija bo zagotovo opravila svoje delo – seveda smo vezani na kazensko zakonodajo, ki nam določa postopke, ki določa, kdaj lahko posegamo v človekove pravice osumljenca, koliko dokazov moramo imeti zbranih, da lahko predlagamo preiskovalnemu sodniku, da izda odredbo za hišno preiskavo. Da policija dobi odredbo, ne zadošča anonimna prijava. Podan mora biti že utemeljen razlog za sum, da je oseba storila kaznivo dejanje.
Primer Fotopub: osumljenih več oseb
S policije so včeraj sporočili, da so v zadevi Fotopub doslej zaznali skupno manj kot deset primerov kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, zoper človekovo zdravje in premoženjska kazniva dejanja, osumljenih pa je več oseb. Zbiranje obvestil še vedno poteka. Kriminalisti so doslej opravili že več kot 50 razgovorov, so še sporočili s policije. Nekaj oseb še iščejo, saj obstaja možnost, da bi lahko zagotovile koristne informacije. “Kriminalisti in policisti se prioritetno trudijo identificirati žrtve oz. oškodovance teh kaznivih dejanj ter preverjajo verodostojnost zapisov na spletu in zbranih informacij ter tako celovito obravnavajo zadeve. V preverjanju je tudi še nekaj anonimnih prijav različnih kaznivih ravnanj.”
Pri preiskavi sodelujejo kriminalisti več policijskih uprav, po navedbah policije pa intenzivno poteka tudi sodelovanje z okrožnim državnim tožilstvom v Ljubljani ter tujimi varnostnimi organi.
Zaradi interesa preiskave in zaščite žrtev podrobnejših informacij policija ne želi posredovati, ponovno pa so pozvali žrtve, naj sodelujejo s kriminalisti in dejanja prijavijo.
Za otroke, ki so žrtve zlorab ali priče nasilja, se je pred kratkim odprla hiša Barnahus (hiša za otroke), katere namen je preprečevati njihovo vnovično viktimizacijo in jih podpreti v zanje prijaznem in varnem okolju. Ali bi bilo smiselno podobno ustanovo odpreti tudi za odrasle žrtve zlorab?
Hiša za otroke je zelo dober projekt, pri katerem so sodelovali tudi policija, tožilstvo, socialne službe in drugi. Kaj lahko na področju zaščite žrtev spolnih zlorab storimo še več, bo pokazala strokovna diskusija v sodelovanju z nevladnimi organizacijami in vsemi ostalimi strokovnjaki. Tudi to, kar omenjate, je za takšno diskusijo zagotovo dobro vprašanje.
Policija predloge in pobude posluša in sliši. Policija se je tudi takoj odzvala na pobudo civilne družbe in vzpostavila posebno aplikacijo za anonimno prijavo spolnih zlorab.
Kako uporabne pa so anonimne prijave? Poudarili ste, da je za predkazenski postopek pomembno, da se žrtve izpostavijo in prijavijo kazniva dejanja. Ali si tudi z anonimnimi prijavami policija lahko pomaga pri preiskavi?
Vsaka prijava je pomembna, anonimna ali pa takšna z imenom in priimkom. Spolna zloraba je kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Ko torej policija dobi informacijo, da je bilo storjeno tovrstno kaznivo dejanje, mora storiti vse, kar je potrebno, da se odkrije storilec in da se zavarujejo dokazi. Jasno pa je, da v nadaljevanju postopka policija potrebuje informacije žrtve, saj gre pri teh kaznivih dejanjih za poseg v telesno in spolno nedotakljivost. Glede na elemente kaznivega dejanja, kot jih predpisuje kazenski zakonik, je potreben opis konkretnega dogodka. Zato da tudi tožilec lahko zastavi nadaljnji kazenski pregon.
A še enkrat: tudi anonimna prijava je seveda potrebna in pomembna.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje