Bojana Beović: Izredne razmere morajo veljati za vse in ne zgolj za zdravnike

Foto: N1

Ob prenovi zdravstvenega sistema, ki jo prinaša interventni zakon v zdravstvu, zdravniške organizacije najbolj skrbi, ali bodo predlagane rešitve uspele rešiti kadrovsko stisko v številnih zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Obstoječe zaposlene močno skrbi 45. člen zakona, ki bi lahko po ocenah nekaterih zaposlene v zdravstvu prisilil v delo. Če pride do izrednih razmer ali se zgodi naravna nesreča, morajo izredne razmere veljati za vse, ki lahko s svojim delom pomagajo, poudarja predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović.

Koordinacija zdravniških organizacij si želi, da bi čim več zdravnikov in medicinskih sester vključili v javni zdravstveni sistem, ki bi zagotavljal zdravstveno varstvo iz javno zbranih sredstev. “Bojimo se razpada zdravstvenega sistema, ko bi zasebniki postali popolno zasebniki in bi delovali vzporedno z javnim zdravstvenim sistemom,” je poudarila predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović. Zato je treba delovna mesta v javnem zdravstvenem sistemu narediti privlačnejša.

Najprej je treba okrepiti primarno zdravstveno raven, je poudarila Beović. Nato pa se je treba lotiti problematike čakalnih vrst. “Pogledati je treba, kaj je najbolj pomembno za zdravje in življenje ljudi. To je treba okrepiti in v delo vključiti vse, ki imajo pogoje za delo. Na ta način bomo dobili dovolj storitev z obstoječimi kadri,” je dejala. “Tega ne bomo dosegli s prisilo, ki se nakazuje v 45. členu interventnega zakona.”

Pomembno vlogo imajo plače. “V javnem sektorju moramo imeti plače, ki bodo konkurenčne in zaradi katerih bodo zaposleni še naprej želeli delati v teh ustanovah.”

Izredne razmere morajo veljati za vse

Eden od delov zakona, ki je najbolj zmotil deležnike, je 45. člen. Po prvotnem predlogu bi ta ministru za zdravje v posebnih pogojih dal možnosti odredbe enega ali več ukrepov. Po ogorčenju različnih deležnikov in nekaterih očitkih, da člen uvaja prisilno delo zdravstvenih delavcev, saj da je napisan tako, da bi bilo mogoče ukrepe razglasiti tudi ob pomanjkanju zdravstvenih delavcev, je koalicija pripravila dopolnilo.

Zdaj ta del zakona govori o ukrepih v izjemnih okoliščinah – naravnih in drugih nesrečah, in torej ne več o pomanjkanju zdravstvenih delavcev. Dopolnilo prav tako črta možnost odreditve ukrepov na lastno pobudo ministra, ki bo za sprejem ukrepov zdaj potreboval pobudo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), zdravstvenega sveta ali javnega zdravstvenega zavoda.

Izredne razmere morajo veljati za vse in ne zgolj za zdravnike, na spremembo člena odgovarja Beović. “Omejevanje zdravnikov s 45. členom je nenavadno. Če se v državi razglasijo izredne razmere, se morajo za vse. Ni mogoče, da bi jih razglasil zdravstveni dom, ker jih je zapustilo več zdravnikov. Tudi če pride do naravne nesreče, mora delovna obveznost in preklic dopustov veljati ne samo za zdravstvene delavce, ampak kogarkoli. Če podam skrajni primer: gradbena podjetja ob avgustovskih poplavah takšne obveznosti niso imela,” je rekla.

“Gre za neenakost zdravstvenih delavcev v primerjavi z drugimi državljani in nekaj, kar zdravstvene delavce obremenjuje. To je lahko razlog več, da se ne bodo odločili za nadaljevanje dela v javnem zdravstvenem sistemu ali Sloveniji na sploh.

Nobena izmed rešitev ne izboljšuje kakovosti obravnave pacienta

Predsednik Strokovnega združenja zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Miha Lukač je poudaril, da je edina nujna stvar v interventnem zakonu, ki bi jo bilo treba sprejeti takoj, financiranje zdravstva po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. “Vse ostalo pa bi moralo biti tema socialnega dialoga, ki ga ni bilo. Zdravniške organizacije smo dobile manj kot en dan, da podamo svoje pripombe, k javni razpravi nismo bile pozvane,” je bil kritičen.

Lukač je pozdravil črtanje 47. člen zakona, ki je predvideval omejitev pravnega prometa s koncesijo. V predlogu zakona pogrešajo rešitve, ki bi izboljšale kakovost in dostopnost obravnave za bolnike. “Čeprav ves čas govorimo o skrajševanju čakalnih dob in izboljšanju zdravljenja pacienta, tega ne naredimo z nobenim izmed členov predlaganega zakona. Zahodnoevropski javni zdravstveni sistem ima v središču bolnika. Pri nas pa se zakonsko v središče postavlja izvajalca. Ravnati bi morali ravno obratno: v središče bi morali postaviti bolnika, ki potrebuje zdravstveno obravnavo.”

Številnih kritik je bil deležen tudi del zakona, ki določa dodatke za povečan obseg dela za posebne obremenitve zaposlenih v ambulantah družinske medicine ter otroških in šolskih dispanzerjev v javnih zdravstvenih zavodih. Koalicija je z dopolnili te sicer zvišala: zdravniki specialisti bi lahko prejemali do 1.500 evrov bruto (in ne 1.000 evrov), diplomirane medicinske sestre do 750 evrov bruto (in ne 500 evrov), srednje medicinske sestre do 600 evrov bruto (in ne 400 evrov), zdravstveno-administrativni delavci pa do 400 evrov bruto (in ne 300 evrov). Do dodatka bodo po spremembi upravičene tudi referenčne medicinske sestre, ki bodo do prenosa kompetenc v ambulantah opravljale enake naloge kot doslej.

Lukač ob tem poudarja, da ta dodatek prejema okoli 90 odstotkov izvajalcev na primarnem nivoju. “Kljub spremembam pa bodo prihodnje leto, če bo zakon sprejet, dobili nižji dodatek,” je povedal.

V Koordinacijo zdravniških organizacij sodijo Zdravniška zbornica Slovenije, Slovensko zdravniško društvo, Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije FIDES in Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije.