Odbor državnega zbora za zdravstvo je z 10 glasovi za in petimi glasovi proti interventni zakon v zdravstvu poslal v nadaljnjo parlamentarno obravnavo. Poslanci so sicer sprejeli številna dopolnilna koalicije, ki med drugim spreminjajo po oceni številnih deležnikov sporni 45. člen. Dopolnila spreminjajo tudi ime predloga zakona.
Predlog zakona so podprli koalicijski poslanci Svobode, SD in Levice, nasprotovali pa so mu v SDS in NSi.
Poslanci koalicije so z dopolnili uvedli številne popravke predloga zakona. Med drugim so poslanci predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva preimenovali v predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin.
Eden od delov zakona, ki je najbolj zmotil deležnike, je 45. člen, ki bi ministru za zdravje v posebnih pogojih dal možnosti odredbe enega ali več ukrepov. Po ogorčenju različnih deležnikov in nekaterih očitkih, da člen uvaja prisilno delo zdravstvenih delavcev, saj da je napisan tako, da bi bilo mogoče ukrepe razglasiti tudi ob pomanjkanju zdravstvenih delavcev, s katerim se zdravstveni sistem sooča že sicer, je ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel že pred časom napovedala, da bodo člen preoblikovali.
Ta del predloga zakona po koalicijskem dopolnilu zdaj govori o ukrepih v izjemnih okoliščinah – naravnih in drugih nesrečah, in torej ne več o pomanjkanju zdravstvenih delavcev. Dopolnilo prav tako črta možnost odreditve ukrepov na lastno pobudo ministra, ki bo za sprejem ukrepov zdaj potreboval pobudo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, zdravstvenega sveta ali javnega zdravstvenega zavoda.
Prav tako posamezen začasni ukrep dopolnilo omejuje na največ 12 nepretrganih mesecev. Med njimi so denimo premestitev zaposlenega, pa tudi prepoved ali omejitev dela pri drugim izvajalcu.
Koalicija povišala dodatke za povečan obseg dela
Koalicijska dopolnila črtajo tudi 47. člen zakona, ki je predvideval omejitev pravnega prometa s koncesijo, in sicer bi onemogočil statusno preoblikovanje koncesionarja iz samostojnega podjetnika v gospodarske družbe. Veljavna ureditev v zakonu o zdravstveni dejavnosti je ustrezna in zadošča namenu, ki ga je s predlogom 47. člena zasledovala vlada, je koalicija zapisala v dopolnilo. Enaki dopolnili sta sicer vložili tudi SDS in NSi.
Dopolnila koalicije predlog zakona spreminjajo tudi v členu, ki določa dodatke za povečan obseg dela za posebne obremenitve zaposlenih v ambulantah družinske medicine ter otroških in šolskih dispanzerjev v javnih zdravstvenih zavodih.
Tako bodo, če bo predlog zakona sprejet, zaposleni v teh ambulantah lahko prejeli višje mesečne dodatke, kot je predvidel prvoten predlog zakona – zdravniki specialisti do 1.500 evrov bruto (in ne 1.000 evrov), diplomirane medicinske sestre do 750 evrov (in ne 500 evrov), srednje medicinske sestre do 600 evrov (in ne 400 evrov), zdravstveno-administrativni delavci pa do 400 evrov (in ne 300 evrov). Do dodatka bodo po spremembi upravičene tudi referenčne medicinske sestre, ki bodo do prenosa kompetenc v ambulantah opravljale enake naloge kot doslej.
Črtali 60. člen, ki bi uvedel sistemsko povračilo
Glede obveznega zdravstvenega prispevka, ki bo 1. januarja prihodnje leto nadomestil dopolnilno zdravstveno zavarovanje, dopolnila med drugim predlog zakona spreminjajo na način, da bo šolajočim se otrokom do 18. leta starosti nov prispevek plačevala država.
Na predlog koalicije in NSi se bo v predlogu zakona črtal 60. člen, ki bi kot začasni ukrep uvedel sistemsko povračilo, ki uvaja obvezno dajatev, kar bi bilo lahko po oceni zakonodajno-pravne službe DZ problematično v primeru zahteve za razpis zakonodajnega referenduma. Področje bodo naknadno uredili v sistemski zakonodaji, so napovedali v koaliciji.
Ohranja se omejitev višine nadomestila za bolniško odsotnost
Sprejeta dopolnila Svobode in Levice pa med drugim ohranjajo ureditev, ki predvideva omejitev višine nadomestil za bolniško odsotnost pri 2,5-kratniku višine povprečne bruto plače.
Bi pa prvotni predlog zakona črtal določbo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, po kateri se odmerni odstotek za bolniške odsotnosti po 90 dneh z 80 odstotkov zviša na 90 odstotkov. “S koalicijo smo dosegli dogovor o črtanju člena. Nesprejemljivo bi namreč bilo, da v času, ko z napotnico zelo hitro 40 odstotkov bolnikov na prvi pregled čaka več kot 90 dni, varčujemo na najranljivejših skupinah,” je še pred začetkom seje odbora sporočila Levica. Sprejeto dopolnilo tako ohranja določbo, po kateri se odmerni odstotek za bolniške odsotnosti po 90 dneh zviša na 90 odstotkov.
Dopolnila SD, ki bi v interventnem zakonu uvedel nova člena, pa poslanci niso sprejeli. Ta bi zdravstvenim izvajalcem v javni mreži naložila pripravo akcijskega načrta za dostopnost do izbranega zdravnika oz. skrajšanje čakalnih vrst.
Odbor ni sprejel dopolnil opozicije
Prav tako odbor ni sprejel dopolnil opozicije.
V SDS so po besedah poslanke Karmen Furman med drugim predlagali črtanje člena, ki predvideva znižanje dodatkov za povečan obseg dela v ambulantah družinske medicine, pa tudi črtanje člena, ki predvideva podaljšanje izplačevanja nadomestila za bolniško odsotnost v breme delodajalcev.
Predlagali so tudi črtanje člena, ki predlaga “črtanje nujnih investicij v zdravstvu”. Koalicijsko dopolnilno sicer te investicije po njenih besedah časovno zamika, tudi tiste, za katere so bile sredstva zagotovljena v času vlade Janeza Janše, do česar je bila kritična. Nekatere spremembe, za katere so se zavzeli v SDS, pa so se uveljavile prek koalicijskih dopolnil, je povedala.
V NSi pa so med drugim predlagali črtanje člena, ki znižuje višino finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo. Tudi sami so predlagali črtanje člena, ki ponovno podaljšuje izplačevanje bolniških nadomestil v breme delodajalcev.
Pred glasovanjem je dopolnjeno mnenje predstavila zaposlena v zakonodajno-pravni službi DZ, ki je med drugim opozorila, da koalicijska dopolnila ne odpravljajo vseh pripomb službe.
Opozicija in del koalicije kritični do pomanjkanja socialnega dialoga
Do predloga so kritični predvsem v opoziciji, kritike zaradi pomanjkanja socialnega dialoga pa so izrazili tudi v koalicijski SD. Opozicija je v razpravi nasprotovala predvsem sprejemanju po nujnem postopku in opozarjala, da zakon ne prinaša boljših pogojev za bolnike.
Poslanka NSi Iva Dimic je opozorila, da zakon bolnikov ne postavlja v središče, ne ureja dostopnosti zdravstva in problematike čakalnih dob. Meni, da bodo z zakonom disciplinirali bolnike in zdravnike brez strokovnih podlag in analiz, ki naj bi jih uvedel nekdanji minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, a dvomi, da so jih kdaj dejansko izvedli.
Vprašanje absentizma bi po njenih besedah morali reševati pri vzroku, saj bolniki zaradi čakalnih dob dolgo čakajo na posege. Zato bi pričakovala reševanje problematike čakalnih dob, in ne znižanja bolniškega nadomestila. Meni, da je zaskrbljujoče tudi, da ministrstvo z nikomer ni odprlo socialnega dialoga in da se zakon sprejema po nujnem postopku, saj za to ni izpolnjenih pogojev.
Tudi poslanka SD Bojana Muršič je bila kritična, da je zakon interventni. Po njenih besedah je nujno urediti le prenos dopolnilnega zavarovanja v obvezni prispevek, ne pa tudi druge stvari, ki jih zakon spreminja. Ob tem je pozvala k uvedbi progresivnega prispevka za zdravstveno zavarovanje.
Opozorila je, da je zakon z dopolnili bistveno popravljen, vabljeni na odbor pa so se opredelili le do predloga zakona, ki je bil vložen v parlamentarni postopek. Vlado je pozvala, da vzpostavi socialni dialog, “saj bo sprejet drugačen zakon, kot je bil vložen v zakonodajni postopek”.
SD veseli, da so bili na koalicijskih usklajevanjih slišani o znižanju nadomestila za bolniško odsotnost dolgotrajno bolnim. Z dopolnilom koalicije so namreč člen spremenili tako, da se nadomestilo naknadno ne zniža. Pohvalila pa je, da se z zakonom podaljšuje izplačilo dodatka za povečan obseg dela, ki bi se sicer konec letošnjega leta iztekel.
Poslanka Levice Nataša Sukič pa je dejala, da gre zakon naproti bolnikom in da je eden boljših, ki jih je “videla kot poslanka”. Med pozitivnimi spremembami je naštela, da zakon ureja neprekinjeno zdravstveno varstvo, v katero bo odslej moral biti vključen vsak zdravnik na primarni ravni, in popravlja nagrajevanje timov družinske medicine. Pohvalila je tudi člen, ki regulira “dvoživkarstvo” v zdravstvu in omejitev najvišjega izplačila nadomestila za bolniško odsotnost na višino 2,5-kratnika povprečne bruto plače v Sloveniji.
Dotaknila se je tudi člena interventnega zakona, ki daljša obdobje plačevanje bolniškega nadomestila v breme delodajalca. Spomnila je, da so obdobje skrajšali v začetku lanskega leta, država pa je s tem zgubila približno 100 milijonov evrov letno. Po njenih besedah se zdaj vračajo na prvotno stanje, ki so ga bili delodajalci vajeni desetletja.
Poslanka SDS Karmen Furman je opozorila na pomanjkanje socialnega dialoga in dodala, da ministrica ni imela posluha za številne deležnike. Po njenih besedah je neprimerno, da je vlada besedilo zakona sprejela na dopisni seji, kjer naj bi sprejemali le manj pomembne dokumente, in da DZ zakon obravnava po nujnem postopku.
V SDS menijo tudi, da dodaten denar ne bo prinesel skrajševanja čakalnih vrst, kar je dokazal nekdanji minister Bešič Loredan, saj z dodatnimi 160 milijoni evrov, ki so jih temu namenili v času nekdanjega ministra, čakalne vrste niso krajše.
Poslanka Svobode Tamara Kozlovič pa je dejala, da zakon prinaša številne dobre rešitve. Med drugim uvaja pravico do preventivnih pregledov na primarni ravni za športnike in opredeljuje obvezni zdravstveni prispevek. Interventni zakon povečuje dostopnost do zdravstvenih storitev, saj zagotavlja dodatne zmogljivosti sistemu nujne medicinske pomoči, kjer so po njenih besedah upoštevali stroko.
Po njenih besedah zakon razbremenjuje zdravnike, podaljšuje dodatek za povečan obseg dela timov družinske medicine, podaljšuje izplačevanje dodatka za specializante družinske medicine v višini 1000 evrov in olajšuje zaposlovanje tujih zdravnikov.
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je ob koncu razprave dejala, da so na ministrstvo v zadnjih tednih s strani različnih deležnikov prejeli predloge za izboljšanje predloga zakona, kar dokazujejo tudi današnja vložena dopolnila.
“Z ene strani je meni ali pa ministrstvu nekako očitano, da preveč poslušamo deležnike zaradi velikega števila dopolnil, po drugi strani pa to, da ne poslušamo deležnikov zaradi (…) pomanjkanja dialoga,” je dejala. Kot je izpostavila, je njej najbolj pomembno, da so v zakonu ukrepi, ki bodo izboljšali dostopnost do zdravstvenih storitev za bolnike.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!