Odbor DZ za zdravstvo obravnava predlog interventnega zakona v zdravstvu. Potem ko so svoja, večinoma kritična stališča do predloga izrazili predstavniki vabljenih organizacij, je predsednica odbora Tamara Kozlovič (Svoboda) sejo prekinila. Sedaj se seja nadaljuje z razpravo poslancev. Koalicija bo medtem vložila dopolnila k predlogu.
Svoja dopolnila so sicer pripravili in vložili tudi v opozicijskih NSi in SDS. Koalicijska dopolnila k vladnem predlogu zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva bodo po besedah Tamare Kozlovič naslavljala dileme, ki so jih izražali predstavniki organizacij s področja zdravstva, sindikatov, delodajalcev in drugih.
Številni od njih so na po njihovi oceni sporne določbe zakonskega predloga opozarjali že pred današnjo sejo odbora, nekateri pa so nanje opozorili danes. Nekateri so ocenili, da bi zakon prinesel tudi nekaj dobrih ukrepov.
A je bilo danes slišati predvsem številne ostre kritike sprejemanja tako obsežnega zakona, ki med drugim vsebuje tudi posege v sistemsko zakonodajo, po nujnem postopku.
Ministrica: S predlogi mogoče preprečiti nekatere posledice za delovanje javnega sistema
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel pa je poudarila, da je vlada predlagala obravnavo zakona po nujnem postopku, ker meni, da je s predlaganimi ukrepi mogoče preprečiti nekatere posledice za delovanje javnega zdravstvenega sistema.
Predstavniki delodajalcev nasprotujejo predvidenemu podaljšanju obdobja izplačevanja bolniških nadomestil v breme delodajalcev, medtem ko so nekateri predstavniki delojemalcev to predvideno spremembo pozdravili.
Več predstavnikov organizacij je izrazilo prepričanje, da bi bilo predlog zakona treba umakniti, nekateri pa so ocenili, da bi bilo treba zakon sprejeti le v delu, ki vključuje tehnične rešitve za pobiranje novega obveznega zdravstvenega prispevka. S tem delom zakona se namreč mudi, saj bo ta prispevek dopolnilno zdravstveno zavarovanje nadomestil s 1. januarjem prihodnje leto.
Obvezna dajatev bi lahko bila problematična v primeru zahteve za referendum
V zakonodajno-pravni službi DZ so pripravili stališče do predloga zakona, med pripravo pa še niso mogli upoštevati koalicijskih dopolnil, saj ti takrat še niso bili pripravljeni. Zakon po njihovih navedbah predvideva nekatere odstope od določb različnih zakonov, pri čemer pa iz zakonodajnega gradiva ni razvidno, zakaj so oblikovani odstopi, in ne novele. Ob tem utemeljitve za naštete odstope niso podane, navedeni odmiki od sistemskih rešitev pa ogrožajo pravno varnost in zmanjšujejo stopnjo zaupanja v pravo, je ocenila zakonodajno-pravna služba.
Ob tem 60. člen predloga zakona kot začasni ukrep uvaja sistemsko povračilo, ki uvaja obvezno dajatev, kar bi bilo lahko problematično v primeru zahteve za razpis zakonodajnega referenduma. Skladno z veljavno zakonodajo je namreč mogoče referendum razpisati le o zakonu kot celoti, o zakonih o obveznih dajatvah pa po ustavi ni dopustno razpisati referenduma. Če bi se pojavila pobuda za razpis zakonodajnega referenduma glede dela zakona, ki se ne nanaša na dajatev, bi DZ v obeh primerih lahko sprejel odločitev, ki je po mnenju službe ustavnopravno sporna. Zato vključitev te ureditve v predlog zakona lahko privede do ustavnopravno nedopustnega položaja, je še opozorila zakonodajno-pravna služba.
Predlog interventnega zakona v zdravstvu med drugim sicer predvideva olajšanje pogojev za pridobivanja zdravstvenega kadra iz tujine. Zakon predvideva podaljšanje dodatka za izbiro specializacije iz družinske medicine, določa pa tudi dodatke za bolj obremenjene ambulante družinske medicine ter otroške in šolske dispanzerje, je med drugim spomnila ministrica.
Zakonodajno-pravna služba bo pripravila odgovor ustavnemu sodišču
Odbor je na seji sprejel sklep, ki zakonodajno-pravni službi DZ predlaga, da pripravi odgovor ustavnemu sodišču. Računsko sodišče je namreč vložilo zahtevo za oceno ustavnosti 1. odstavka 31. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki se nanaša na nadomestila med začasno zadržanostjo od dela.
Računsko sodišče trdi, da odstavek ni jasen, saj sta uveljavljeni dve različni razlagi. Višje delovno in socialno sodišče meni, da se ne upoštevajo zgolj dejanska izplačila v koledarskem letu, temveč vsa izplačila za posamezno leto, nasprotno pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije razlaga, da se upoštevajo samo izplačila v koledarskem letu.
Predstavnica zakonodajno-pravne službe Sonja Bien Karlovšek je dejala, da bi bil del neustaven le, če z ustaljenimi metodami razlage ne bi bilo mogoče ugotoviti njene vsebine. Da to ni vprašanje, izhaja že iz zahteve, ki navaja dve možni razlagi. Torej gre za vprašanje, katera razlaga je pravilna. Opozorila je, da vsebino člena ureja tudi novi interventni zakon v zdravstvu, ki ga prav tako obravnavajo na današnji seji.
Prevolnik Rupel pa je predstavila mnenje vlade, ki meni, da je zakonska določba pomensko jasna, ker govori o plačah v koledarskem letu in ne za koledarsko leto. “Iz tega izhaja, da se upoštevajo le izplačila v koledarskem letu oziroma znotraj koledarskega leta, in ne izplačila v naslednjem koledarskem letu, četudi izhajajo iz prejšnjega,” je povedala. Vlada zato meni, da izpodbijane določbe niso v neskladju z ustavo.
