Menu Item
Po skoraj petih tednih zdravniške stavke dogovora med sindikatom Fides in vlado ni na obzorju. Nasprotno, marca se obeta zaostritev stavke, saj bodo v veljavo stopili preklici soglasij za nadurno delo zdravnikov. Medtem ko si vlada in Fides ob zdravniški stavki prek medijev pošiljata ostra sporočila, so največji talci te vojne pacienti. Zastopnice pacientovih pravic opozarjajo, da kljub drugačnim zagotovilom Fidesa stavke v takšni obliki ni mogoče izvesti, ne da bi povzročala škodo pacientom. Varuh človekovih pravic pa je za N1 spomnil, da se pravica do stavke skladno z ustavo tudi omeji, če to zahteva javna korist.
Čeprav zdravniki stavkajo že peti teden, v sindikatu Fides zagotavljajo, da življenja bolnikov niso ogrožena, saj da stavkajoči ves čas izpolnjujejo nujne storitve, ki jih predpisuje zakon.
Prav tako se v tem času niso podaljšale čakalne vrste. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so zdravniki med stavko opravili za 13 odstotkov več storitev kot v enakem obdobju lani, kar na NIJZ pripisujejo večjemu številu naročil s terminom v tem obdobju, v čakalnih vrstah pa je za 2,5 odstotka manj bolnikov. Novinarka Radia Slovenija je ugibala, da je med razlogi tudi dejstvo, da mora stavkajoči stavkati na delovnem mestu, njegovo gibanje in delo sta pod večjim nadzorom vodstva zavoda, zato da morda opravi tudi več storitev.
Marsikdo pa s tesnobo zre v začetek marca, ko bodo v veljavo stopili preklici soglasij za nadurno delo zdravnikov. V Zdravniški zbornici so pred dnevi opozorili, da se bodo ob doslednem upoštevanju omejitev delovne zakonodaje ob umikih teh soglasij zapirali pediatrični oddelki in posamezne porodnišnice.
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je v četrtkovih Odmevih omenila tudi možnost kriznih reorganizacij bolnišnic, v okviru katerih bi po njenih besedah združevali oddelke in preseljevali zdravnike. “Ne želim niti strašiti, bolje je, da prej proučimo podatke, jih točno analiziramo in vidimo, koliko dni dejansko posamezni oddelki in bolnišnice lahko zdržijo,” je dejala.
Enotnega podatka o tem, koliko zdravnikov stavka na ravni države, ni. Z ministrstva za zdravje so 9. februarja sporočili, da je po njihovih podatkih v bolnišnicah soglasja za nadurno delo skupaj umaknilo približno 33 odstotkov, v zdravstvenih domovih pa okoli 17 odstotkov zdravnikov. V Fidesu pa zatrjujejo, da je delež preklicev soglasij bližje 50 odstotkom, je poročala STA.
Zaostrovanje retorike
Retorika med vlado in Fidesom se medtem še zaostruje. Potem ko je ministrica v četrtek dejala, da jo čudi lahkotnost, s katero je Fides zavrnil možnost zamrznitve stavke, je Fides včeraj vrnil žogico, rekoč, da se je nehal čuditi “lahkotnosti požiranja obljub in nespoštovanju dogovorov te vlade”.
“Čudi nas pa čudežno prebujenje zdravstvene Sneguljčice, ki je ni bilo blizu ves čas pogajanj in še precej časa pred tem, ko smo pozivali k pogovorom in opozarjali na ogrožajoče razmere v zdravstvu,” so zapisali.
Vse to se dogaja na plečih pacientov, ki so v že tako podrejenem položaju, opozarjajo zastopnice pacientovih pravic. Medtem ko gledajo pingpong med vlado in zdravniki, lahko samo upajo, da ne bodo zboleli oziroma da se jim zdravstveno stanje ne bo poslabšalo, še opozarjajo. “Stavka je legitimna pravica zdravnikov, ni pa njihova legitimna pravica, da pacientom povzročajo škodo. In s takšnim načinom stavke jo nedvomno povzročajo,” je bila jasna zastopnica pacientovih pravic za območje Novega mesta Zlata Rebolj.
Ne gre samo za reševanje življenj
“Ravno rešujem pritožbo pacienta, ki mu je bil odpovedan operativni poseg, ki bi ga moral imeti že v januarju, a še danes nima nadomestnega termina,” nam je povedala zastopnica za območje Maribora Adela Postružnik. “Dan pred januarskim terminom so ga po telefonu obvestili, da poseg odpade in da bo obveščen o novem terminu, a tega še ni dobil.”
Pravilnik o naročanju po njenih besedah jasno določa, da mora v primeru odpovedi termina, ki je krivda izvajalca, pacient čim prej dobiti nadomestni termin. “Če bo stavka trajala, bodo s tem zagotovo težave, saj terminov enostavno ne bo dovolj. Čakalne dobe so bile ponekod nedopustno dolge že pred stavko, s stavko pa bi se lahko še podaljšale,” je opozorila.
Duša Hlade Zore, ki pokriva območje Ljubljane, je poudarila, da jo skrbi za paciente, ki imajo napotnice s stopnjo nujnosti “hitro”, posebej za tiste, ki čakajo na prvi specialistični pregled. “Vsako odlašanje, če nimaš postavljene diagnoze, je lahko zelo škodljivo. Pri nekaterih boleznih se lahko stanje poslabša zelo hitro. Samo pomislimo, da stavka zdaj traja že drugi mesec. Če bo trajala še dolgo, bo to velik problem.”
Pacient, ki bi operacijo danes prestal brez večjih težav, bo lahko z odlašanjem te operacije bistveno na slabšem, je povedala Zlata Rebolj. “Če nekdo potrebuje operacijo kolka in je dobil napotnico ‘hitro’, jo je dobil zato, ker so zdravniki tako presodili. Operacija bi bila danes lahko povsem enostavna, če pa bo čakal dve leti, mogoče ne bo mogel niti hoditi več. To so stvari, na katere sicer opozarjajo zdravniki sami. Zdaj pa pravijo ravno obratno: da ne bo nič narobe, če bo moral ta bolnik zaradi stavke na operacijo čakati.”
Bodo pacienti tudi tožili?
Zastopnice sicer opozarjajo, da sicer prejmejo manj pritožb, kot bi jih po petih tednih zdravniške stavke pričakovali. Veliko zdravnikov namreč kljub stavki dela, delno pa je razlog tudi na strani pacientov, menijo. “Pacienti so obupani in resignirani,” nam je dejala Postružnik in dodala, da so še iz časa pred stavko navajeni, da se z njimi ne ravna ustrezno. “Že prej smo imeli nerazumno prestavljanje terminov, brez triaže, brez pojasnil, tudi za več mesecev ali celo za pol leta.”
“Pacienti si enostavno ne upajo pritožiti, saj se bojijo, da v tem primeru sploh ne bodo prišli na vrsto,” pa meni Rebolj.
Hlade Zore pričakuje večje število pritožb z začetkom marca, ko bodo stopili v veljavo preklici soglasij za nadurno delo. “Zdaj pacienti še kar nekako verjamejo, da bo vse v redu in da bodo pravočasno prišli na vrsto. Dlje, kot bo to trajalo, slabše bo.”
Kot pravijo zastopnice, zdravnikov ne morejo prisiliti, da bi paciente pregledali ali operirali, lahko le opozarjajo. Z vodstvi bolnišnic imajo sicer dobre izkušnje in običajno najdejo rešitev, še dodajajo. Menijo pa, da bodo ob nadaljevanju takšnega stanja tudi pacienti postali nervozni. “Mogoče bi bilo prav, da bi pacienti, ki so jim zaradi stavke kršene pravice, dosledno vlagali pritožbe tako na vodstvo dotične zdravstvene ustanove kot na ministrstvo za zdravje,” je dejala Hlade Zore.
Njena mariborska kolegica Postružnik pa je dodala: “Ravno te dni sem vodstvo ene od bolnišnic opozorila, da bo verjetno na neki točki prišlo do vlaganja tožb na sodišče. Zlasti, če se bo zdravstveno stanje nekoga bistveno poslabšalo zaradi nedopustno dolgega čakanja.”
“Nismo konzerve, smo ljudje”
Zastopnice sicer podpirajo pravico do stavke, a so jasne: stavka, ki ima za talce bolnike, je nesprejemljiva. “Razumem, da je v zdravstvu kup težav, ki jih je treba rešiti, tudi kar se tiče položaja zdravnikov. A bolniki nismo konzerve ali steklenice ali pesek, mi smo ljudje. Zdravnike potrebujemo. Takšno izsiljevanje po mojem mnenju kaže, da je zdravniška etika zatajila,” meni Duša Hlade Zore.
“Ko so zaključili medicino, so zdravniki obljubili, da pacientom ne bodo povzročali škode. S stavko jo povzročajo, pa naj govorijo, kar hočejo,” se strinja Zlata Rebolj.
Ne zdi se ji prav, da bodo zdravniki, ki stavkajo, plače prejeli, medtem pa pacienti, ki plačujejo zdravstveno zavarovanje, storitev ne dobijo. “Naj mar nehamo plačevati prispevke?” se sprašuje.
Varuh: Pravica do stavke se lahko omeji, če to zahteva javna korist
Povečano število sporočil v času zdravniške stavke prejema tudi Varuh človekovih pravic. Kot so sporočili iz njegovega urada, mu pišejo ljudje, ki ocenjujejo, da so jim zaradi stavke kršene pravice do zdravstvenega varstva ali pa zgolj izražajo svojo ogorčenost oziroma razočaranje. “Počutijo se negotovi, ocenjujejo, da stavka ogroža zdravje in življenje vseh državljanov Slovenije, ne razumejo, kako ima lahko takšna stavka zgolj ene skupine v zdravstvenem sistemu pozitivne učinke za celoten sistem. Stavka se jim zdi nestrokovna in neodgovorna,” so zapisali pri Varuhu.
“Varuh se zaveda, da je stavka sicer legitimen način za dosego ciljev, ne smejo pa biti cilji zasledovani v škodo ranljivih skupin prebivalstva, kot so pacienti,” so še poudarili. “Med njimi so posebej ranljivi otroci in starejši, pa tudi sicer bolezen človeka naredi ranljivega v vsakem življenjskem obdobju.”
V primeru zdravniške stavke sta po njegovih besedah trčili dve z ustavo zagotovljeni pravici: pravica do zdravstvenega varstva in pravica do stavke. “Ob tem pa je nujno povedati, da ustava prav tako jasno pove, da se pravica do stavke tudi omeji, če to zahteva javna korist.”
“Varuh se zaveda, da se nakopičenih težav v zdravstvu ne da rešiti čez noč, zato od odgovornih pričakuje, da poiščejo rešitve, ki bodo imele pozitiven vpliv na vse deležnike v zdravstvenem sistemu, predvsem pa morajo biti usmerjene v najvišje dobro pacientov,” so še poudarili pri Varuhu.
O zdravniški stavki oz. plačah zdravnikov je nedavno za naš medij pisal tudi dr. Alojz Ihan v analitični kolumni: Zdravniki in plače.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje