Menu Item
Kaj bi se zgodilo, če občinska volilna komisija ne bi zavrnila liste dirigenta in skladatelja Patrika Grebla, lahko v Kopru le ugibajo. A dejstvo je, da bosta brez Grebla zdaj ponovno v ospredju Aleš Bržan in Boris Popovič, ki sta se pred štirimi leti znašla v eni najtesnejših županskih bitk. "Ni res, da sem pasiven, to povedo tudi rezultati," se mora večkrat braniti Bržan, ki pravi, da je Popovič že takoj po njegovi izvolitvi proti njemu sprožil kampanjo, "češ da nimam pojma o ničemer". Popovič mu vrača: "Da lažeš in obljubljaš vse mogoče, nato pa nič ne narediš, tako lahko zmagaš enkrat. Dvakrat ne moreš."
Čeprav se v Kopru za županski stolček letos poteguje šest kandidatov, je dobra dva tedna pred volitvami bolj ali manj že jasno, da bosta tudi letos v osredju županske tekme aktualni župan Aleš Bržan in njegov predhodnik Boris Popovič, ki je pred štirimi leti v drugem krogu res za las po kar 16 letih županovanja izgubil koprski županski prestol.
Zadnje volitve v Kopru leta 2018 so zaznamovali številni ugovori zaradi domnevnih nepravilnosti pri delu volilnih odborov in izvedbi glasovanja ter neskladja med zapisniki in volilnimi imeniki. Popovič je (večkrat) zahteval ponovno štetje glasov, pritožil se je celo na upravno sodišče. V prvem krogu je namreč s 44,58 odstotki slavil prav Popovič, v drugem krogu pa je v eni najtesnejših županskih bitk z vsega 0,06 odstotka oziroma 17 glasovi prednosti županski stolček zasedel Aleš Bržan.
Lahko bi bilo drugače, ocenjuje odgovorni urednik Primorskih novic Denis Sabadin. “Dirigent in skladatelj Patrik Greblo bi bil kredibilen kandidat in bi se gotovo povsem enakovredno postavil med Popoviča in Bržana. A zdaj, ko je občinska volilna komisija s seznama kandidatur izločila njegovo listo, Grebla pa iz volilne tekme, so se Borisu Popoviču odprla vrata v drugi krog.”
Koprska občinska volilna komisija je zavrnila Greblovo Listo Zavedno Koper, ker da kandidati niso bili določeni s tajnim glasovanjem, kar zahteva zakon. Greblo se bo zdaj obrnil na ustavno sodišče.
“Želim si, da Koprčanke in Koprčani obdržimo normalnost,” pravi aktualni koprski župan Bržan, ki upa na zmago že v prvem krogu. Pri kandidaturi ga je podprla stranka Gibanje Svoboda, v čemer vidi veliko prednost. “Imamo zagotovilo, da bo v prihodnjem mandatu država uredila hitro cesto med Koprom in Dragonjo, drugi tir med Koprom in Divačo ter zagotovila oskrbo s pitno vodo.”
Kako so prebivalci mestnih občin zadovoljni z delom njihovih županov sicer enkrat letno preverja javnomnenjska agencija Ninamedia. Po tej raziskavi je bil Bržan vsa štiri leta svojega prvega mandata na repu lestvice županov mestnih občin; če so vsi drugi njegovi županski kolegi v mestnih občinah lani dobili višjo oceno od 3, je bila Bržanova 2,93.
Prav letos pa je Bržanu po tej raziskavi s povprečno oceno 3,33, ki je tudi najvišja ocena župana glede na pretekla leta, le uspel preboj na deveto mesto (slabše ocenjeni od njega so bili mariborski župan Saša Arsenovič, kranjski župan Matjaž Rakovec in župan Nove Gorice Klemen Miklavič).
“Rezultat se iz leta v leto izboljšuje, saj gre za proces,” je prepričan aktualni koprski župan. “Morate vedeti, da je bil štart mojega mandata težak, saj sem postal župan s polovično podporo. Kar pomeni, da je bila polovica volilcev, ki so glas namenili mojemu predhodniku, že ob izvolitvi nad menoj razočarana.” Pričakuje, da bo ocena v prihodnjem mandatu le še rastla.
Občani in občanke so v anketi Bržana pohvalili, ker je uredil plaže, njegovo dobro sodelovanje na vseh ravneh občine, pohvalili so tudi gradnjo garažne hiše Belveder in uvedbo participativnega proračuna. Po mnenju vprašanih zna prisluhniti občanom, ki so predvsem zadovoljni, da je umiril retoriko in komunikacijo.
Ta je bila v času Borisa Popoviča drugačna.
Da je prav to glavna razlika med Bržanom in Popovičem, ocenjuje odgovorni urednik Primorskih novic. “Ta odpor do Popovičevega načina vodenja, arogantnosti in avtokratskega načina vladanja, ki ga je imel štiri mandate, se je skoncentriral v ogromnem nezadovoljstvu. In ravno na podlagi tega je Bržan pred štirimi leti zmagal.” Po njegovem mnenju je bilo vzdušje v Kopru pod prejšnjim županom sovražno nastrojeno, odkar je županski stolček prevzel Bržan, pa je bolj sproščeno. “Tako velikih tenzij in nasprotij ni več, občani lažje dihajo. To je bil tudi eden izmed poglavitnih programskih ciljev, ne le Bržana, ampak vseh tistih, ki so takrat kandidirali proti Popoviču: vrniti zadovoljstvo in sproščenost med ljudi, umiriti komunikacijo in govor, ki je mejil na sovražnega.”
Popovič: “Pa kdo to pravi?”
“Kdo to pravi? Kdo pravi, da so bili ljudje v času mojega županovanja nezadovoljni? Kdo pravi, da je bila komunikacija slaba,” pa je odvrnil Popovič, ki zase ne dvomi, da mu lahko uspe premagati Bržana in to niti ne v drugem, pač pa kar v prvem krogu. Prepričan je, da so Koprčani nezadovoljni prav zadnja štiri leta: “Vsega imajo dovolj, tako v mestu kot na podeželju. Ugotovili so namreč, kaj so izgubili, Koper se ne razvija več in nima duše. Občani mi pravijo, da ne morejo priti do župana in ostalih uradnikov, da je občina odrezana od ljudi, da je namenjena le še elitam,” je poudaril Popovič, ki je prepričan, da bo zmagovalec v Kopru znan že v prvem krogu. “Seveda upam, da bom to jaz. Da lažeš in obljubljaš vse mogoče, nato pa nič ne narediš, tako lahko zmagaš enkrat. Dvakrat ne moreš,” je dejal.
Bržan je prepričan, da se uspešnost župana in njegove ekipe lahko meri le s številkami: “Uresničili smo več projektov kot moj predhodnik, počrpali smo dvakrat več evropskih sredstev.”
V zadnji raziskavi Ninamedie so anketiranci Bržanu očitali neodločnost, pasivnost in nesposobnost. Menijo tudi, da se preveč ukvarja prav z Borisom Popovičem in njegovo zapuščino. “Nisem pasiven,” se brani Bržan. “Nekateri občani me tako dojemajo, ker je moj predhodnik že v prvem tednu mojega mandata, še preden sem sploh prišel do pisarne, sprožil kampanjo proti meni, češ, da nimam pojma o ničemer. In mnogi so to ponotranjili. Hkrati pa odločitev ne sprejemam na način: tako bo, kot bom jaz rekel. Odločam se preudarno in v to vključim občane, dober primer tega je milijon evrov težak participativni proračun. Zato morda včasih traja dlje, da pridemo do rešitve.”
Če bi Bržan ponovno kandidiral, bi ga podprla slaba polovica anketiranih v raziskavi Ninamedie, a dejstvo je, da je bila ta anketa opravljena januarja. Odgovorni urednik Primorskih novic meni, da je Bržan sicer del volilcev, ki so nazadnje glasovali zanj, zagotovo izgubil. “Ker vseh svojih obljub oziroma tistega, kar so volilci videli v Bržanu, ni uspel izpolniti. A to ne pomeni, da bo nekdo, ki je nezadovoljen z njegovim delom, avtomatično glasoval za Popoviča.”
Ti glasovi se bodo po njegovi oceni porazdelili med druge kandidate. “Če pa bo prišlo do ponovitve drugega kroga izpred štirih let, pa moramo vedeti, da je vladanje Popoviča marsikomu ostalo v spominu. Volilci se bodo morali vprašati, kaj je manjše zlo. To je podobno kot na državni ravni. Ko imaš na eni strani strah pred Janezom Janšo, na drugi strani pa neko drugo možnost.”
Pretresi v 16 letnem županovanju Borisa Popoviča
Čas županovanja Borisa Popoviča so zaznamovali tudi številni pretresi in afere. Leta 2003 je bil 28 dni v priporu (zaradi nezakonitosti pripora je nato dobil odškodnino), obsojen je bil zaradi žaljivih izjav, s katerimi je posegel v zasebnost novinarke TV Slovenija Eugenije Carl. Na sodišču se je znašel tudi, ker je nekdanjega generalnega direktorja policije Marka Pogorevca označil za bandita in največjega negativca v državi. Zaradi opravljanja in razžalitve novinarke Primorskih novic Petre Vidrih pa ga je sodišče obsodilo na tri mesece pogojne zaporne kazni z enoletno preizkusno dobo.
Primer domnevno spornih poslov pri nakupu kompleksa na Lazaretu med koprsko občino in Kompasom MTS je zastaral. Zastarala je tudi zadeva Serming, ki ga je bremenila zlorabe položaja in pridobitve protipravne premoženjske koristi. Popovič se je na zatožnih klopeh znašel tudi zaradi davčne zatajitve, a je teden dni potem, ko je ustavno sodišče sodbo razveljavilo in primer vrnilo v odločanje prvostopenjskemu sodišču, Popovič prejel sklep o zaustavitvi postopka. Sodišče je namreč ugotovilo, da davčna zatajitev v višini 11.700 evrov po spremembi zakonodaje ni več kaznivo dejanje.
Sabadin je prepričan, da je razlika med letošnjimi volitvami in tistimi leta 2018 tudi v tem, da se je takrat Popovič zdel nepremagljiv. “Njegove izjave so dajale občutek, da bo v primeru njegovega poraza Koper pogorel, se potopil, da ne bo več obstajal. Izkazalo se je, da ni tako, da je Koper dober, lep in se razvija naprej, na nekaterih področjih še bolj kot prej, na nekaterih malo manj.”
Poleg tega Popovič ni uspel na lanskem referendumu v Kopru, ko je večina volilnih upravičencev glasovala za uveljavitev prostorskih aktov za Urbano središče Barka. “Sam je bil pobudnik tega referenduma, nato pa je pogorel. In njegov ego je takrat utrpel precejšen udarec,” je ocenil Sabadin. Podobno se je zgodilo tudi na državnozborskih volitvah aprila, ko je s svojo listo Digitalizirajmo Slovenijo dosegel 0,43 odstotka glasov. “Ta dva neuspeha sta zagotovo lahko signal, kako se bodo volilci obnašali na lokalnih volitvah.”
Sabadin poudarja tudi, da je Popovič izgubil tudi nekaj svojih svetnikov v koprskem mestnem svetu: “Nekateri so odšli prav zaradi avtokratskega vodenja stranke, tisti, ki so ostali, pa so pasivni. V prejšnjem mandatu, ko je bil župan Popovič, je bila opozicija glasna, opozarjala je na napake, dajala protiargumente. V zadnjih štirih letih pa so na sejah največkrat manjkali prav Popovičevi člani mestnega sveta.”
V Kopru se letos za župansko funkcijo skupaj poteguje šest kandidatov. LAB in Gibanje Svoboda predlagata aktualnega župana Aleša Bržana, ki ga podpira še stranka Oljka. Za stranko Zaupanje kandidira Peter Bolčič, za SDS Igor Colja, za Levico Alan Medveš, za stranko Koper je naš Boris Popovič in za SD Jadranka Šturm Kocjan.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje