Čas, da se Slovenija pridruži tožbi proti Izraelu, se izteka. Kaj bo storil premier Golob?

Jutri se izteče rok, do katerega imajo države možnost, da se pridružijo tožbi Republike Južne Afrike proti Izraelu na Meddržavnem sodišču (ICJ). Doslej se je tožbi pridružilo 15 držav, iz Evrope so se za to odločile Španija, Irska in Belgija.

V preteklih mesecih se je večkrat postavilo vprašanje, ali bo ta korak storila tudi Slovenija. K njemu je slovensko vlado pozvalo več civilnodružbenih organizacij, pa tudi Levica in Socialni demokrati.

Če bi hotela Slovenija to storiti, bi morala vlada odločitev o pridružitvi sprejeti na jutrišnji seji. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) je sicer gradivo, v katerem to predlaga, generalnemu sekretariatu vlade poslalo že pred časom, a ta točka na dnevni red jutrišnje seje vlade (še) ni uvrščena.

Stališče zunanje ministrice je znano

Na MZEZ naj bi po naših informacijah želeli, da Slovenija ostane načelna in po priznanju Palestine stori še naslednji korak. Pridružitev tožbi vidijo kot podporo mednarodnemu in humanitarnemu pravu ter delu mednarodnih sodišč.

Kot je znano, je Slovenija tudi ena redkih držav, ki je na glas povedala, da v Gazi spremljamo genocid. Naši sogovorniki iz diplomatskih krogov tudi poudarjajo, da se razmere v Gazi in na Zahodnem bregu v senci dogajanja v Iranu močno slabšajo; zaprti so mejni prehodi, humanitarne pomoči je premalo.

Izpostavljajo še, da je k varni evakuaciji slovenskih potnikov z Bližnjega vzhoda pomembno prispevalo tesno sodelovanje z arabskimi državami, ki cenijo slovensko držo glede Gaze.

Stališče zunanje ministrice Tanje Fajon je že dlje časa znano. "Slovenija naj se pridruži tožbi Republike Južne Afrike zoper Izrael pred Meddržavnim sodiščem zaradi kršitev Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida," vztrajno poudarja.

Fajon je tudi prepričana, da nam "naša lastna zgodovinska izkušnja v regiji, ki jo je zaznamoval genocid v Srebrenici, narekuje moralno dolžnost, da storimo vse, kar je v naši moči, da se podobna grozodejstva preprečijo in da se mednarodno pravo spoštuje brez izjem in dvojnih standardov".

Premierjeva odločitev še ni znana

Vendar pa je za to, da bo predlog o pridružitvi Slovenije tožbi Republike Južne Afrike zoper Izrael uvrščen na dnevni red jutrišnje vladne seje in nato tudi potrjen, potrebno soglasje predsednika vlade.

Po nekaterih namigih se premier Robert Golob nagiba k zavzemanjem Tanje Fajon, ali bo predlogu tudi dokončno prižgal zeleno luč, pa naj še ne bi bilo jasno.

Do premierja naj bi namreč že nekaj časa prihajala tudi sporočila različnih predstavnikov s področja nacionalne varnosti. Ti naj bi izpostavljali, da bi pridružitev tožbi proti Izraelu lahko ogrozila nacionalno varnost, saj da so v Sloveniji mnogi sistemi za obrambo pred kibernetskimi napadi izraelski ter da imajo izraelski organi pomembno vlogo pri slovenskih humanitarnih akcijah v Gazi in pri reševanju Slovencev iz delov Bližnjega vzhoda.

Kabinet premierja Goloba smo že v torek vprašali, ali bo vlada vendarle obravnavala in potrdila predlog MZEZ za pridružitev tožbi, vendar odgovora še nismo dobili.

Južna Afrika je tožbo, v kateri Izraelu očita kršenje konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida ter izvajanje genocidnih dejanj proti Palestincem v Gazi, na ICJ vložila konec leta 2023.

Odvetniki Republike Južne Afrike in Izraela so pred sodiščem že podali izjave, svoje stališče pa je v Haagu kot ena izmed 40 držav predstavila tudi Slovenija. ICJ je maja 2024 Izraelu v sklopu začasnih nujnih ukrepov naložilo, da nemudoma ustavi vojaško ofenzivo v Rafi in odpre istoimenski mejni prehod z Egiptom.

Odločitve sodišča so za pridružene države zavezujoče

Kot piše na spletni strani Združenih narodov, se države, ki pri tožbi intervenirajo, formalno ne pridružijo nobeni stranki v postopku. Predstavijo svoje stališče o pravu in v nekaterih primerih o dejstvih, ne da bi pri tem formalno zavzele eno stran.

Možni sta dve obliki intervencije. Če ima država, ki ni prvotna stranka v postopku (takšen status imata Republika Južna Afrika in Izrael), pravni interes za določen primer, lahko zaprosi za sodelovanje v skladu z 62. členom statuta ICJ. Če sodišče zahtevi ugodi, postane država stranka v zadevi, piše na strani ZN.

Druga oblika intervencije je v 63. členu statuta predvidena za države, ki jih primer na sodišču ne zadeva, ampak vpliva na eno od konvencij, ki so jo ratificirale. V tem primeru gre za Konvencijo o preprečevanju in kaznovanju genocida.

Vsaka država, ki je podpisala in ratificirala to konvencijo, ima pravico posredovati v postopku. Statut ICJ še določa, da je odločitev sodišča za državo, ki intervenira, enako zavezujoča.