Črni oblaki nad RTV - kaj to pomeni za družbo?

Kot je v pojasnilu na vladnih spletnih straneh objavilo ministrstvo za finance, sta možnost in obseg zadolževanja posameznega proračunskega uporabnika v sistemu enotnega zakladniškega računa države odvisna od veljavnih predpisov, njegovega finančnega položaja, načrtovanih denarnih tokov in potrebnih soglasij.

"Trenutna najvišja možnost črpanja kratkoročnih posojil RTV Slovenija znaša do 9,5 milijona evrov, likvidnostna kreditna linija pa je zagotovljena do 31. decembra 2026. Glede na finančno situacijo ni možnosti za dodatna likvidnostna sredstva s strani enotnega zakladniškega računa. RTV Slovenija pa mora finančna sredstva vrniti najkasneje do 31. decembra 2026," je zapisalo.

Kot je dodalo, je dinamika zagotavljanja likvidnosti RTVS s posojili iz denarnih sredstev sistema enotnega zakladniškega računa države praviloma takšna, da se RTVS zadolži sredi meseca ob izplačilu plač, posojilo pa nato vrača iz prilivov rtv-prispevka v drugi polovici meseca.

V veljavnem proračunu za leto 2026 so predvidene pravice porabe za financiranje RTV Slovenija po 30. členu zakona o RTVS ter za financiranje prek urada vlade za narodnosti v skupni višini 14,4 milijona evrov, pri čemer se izplačilo dela teh sredstev zamika, je navedlo ministrstvo.

Ministrstvo: Finančni položaj RTVS se je od začetka leta poslabšal

Dodatno negotovost glede razpoložljivih virov za vračilo posojil RTVS predstavlja priprava rebalansa proračuna za leto 2026, je dodalo in spomnilo, da je vlada julija sprejela izhodišča za pripravo rebalansa.

"Navedene okoliščine pomenijo, da so se denarni tokovi in finančni položaj RTV Slovenija glede na izhodišča ob začetku leta poslabšali oziroma postali bolj negotovi. To je ključno pri presoji nadaljnjega obsega in pogojev zadolževanja RTV Slovenija pri upravljavcu enotnega zakladniškega računa, zlasti z vidika sposobnosti pravočasnega vračila črpanih sredstev," je zapisalo finančno ministrstvo.

Gorščak: RTVS je vedno poravnala svoje obveznosti

Vodstvo RTVS je že v sredo opozorilo, da je zavod na podlagi predhodnega dogovora z ministrstvom za finance letos računal na črpanje 12 milijonov evrov posojila iz sredstev v sistemu enotnega zakladniškega računa države. 2,5 milijona evrov manj likvidnih sredstev od načrtovanih pomeni, da bodo morali sprejeti dodatne ukrepe za zagotavljanje tekoče likvidnosti.

Predsednica uprave Natalija Gorščak je dodala še, da sama ne vidi razloga, zakaj je zakladnica zavrnila prošnjo. "Doslej smo vse kredite redno vračali in v bistvu nikoli ni bilo težav pri kakršnem koli plačilu katerih koli obveznosti RTV Slovenija. RTV Slovenija je vedno poravnaval svoje obveznosti," je poudarila.

Izplačilo julijskih plač in honorarjev sicer ni ogroženo, saj je uprava zagotovila sredstva za njihovo pravočasno izplačilo. Poleg tega potekajo aktivnosti za zagotovitev dodatnih virov financiranja, med drugim pridobivajo ponudbe komercialnih bank za kreditno financiranje, so pojasnili.

"Financiranje RTV je naša skupna naložba v prihodnost"

Na pomen RTV Slovenija v zadnjem času opozarjajo številni ustvarjalci radiotelevizijske hiše in druge javne osebnosti. Med drugimi je Maja Pavlin, avtorica številnih glasbenih, otroških in mladinskih, izobraževalnih in kulturnih oddaj ter dokumentarcev.

"RTV ni zgolj informativni program. Je največja javna medijska in kulturna ustanova v državi. Je tudi otroška ali mladinska oddaja, kjer se otrok prvič sreča s slovensko poezijo, mladostnik spozna, da v svojih iskanjih ni sam ... Je dokumentarec, ki ohranja zgodbe, ki bi sicer utonile v pozabo. Je koncert Simfoničnega orkestra ali Big Banda RTV Slovenija, ki ga lahko spremlja nekdo, ki si koncertne vstopnice ne more privoščiti. Ja, avtorske vsebine slovenske produkcije, ki jih ustvarjajo trije nacionalni radijski programi, televizija, oba regionalna centra in oba orkestra, predstavljajo mnogim danes edini stik s kulturo in umetnostjo. In vse te vsebine so dostopne tudi gluhim, naglušnim, slepim in slabovidnim. Hkrati je RTV SLO ena redkih platform, kjer se srečujejo različni pogledi, jeziki, generacije in kulturne izkušnje. Vse to so vsebine, ki za komercialne medije praviloma niso zanimive, saj niso dovolj dobičkonosne," je poudarila v dolgem zapisu na družbenem omrežju Facebook. Celoten njen zapis lahko preberete spodaj.

Dodala je: "Ne gre za program, ki ga gledaš ali pa ne. Financiranje RTV-ja je naša skupna naložba v prihodnost, v kateri imajo mesto slovenski jezik, kultura, znanje, ustvarjalnost in različni pogledi. Je naš prispevek k odločitvi, da si želimo živeti v čuječi, razgledani družbi, ki razume, da kultura ni luksuz, temveč eden od temeljev njene samozavesti."