Že več kot dva tedna določeni odseki avtocest in hitrih cest niso razsvetljeni. Na Darsu ocenjujejo, da bodo s tem prihranili najmanj dva tisoč megavatnih ur električne energije, kar je enakovredno povprečni letni porabi približno 600 gospodinjstev. Je zaradi varčevanja lahko ogrožena varnost voznikov? Na AMZS opozarjajo, da "že ena smrt udeleženca v prometu ne odtehta prihranka pri stroških električne energije".
Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) je 27. oktobra ugasnila luči in do nadaljnjega ne bo razsvetljevala odsekov avtocest in hitrih cest, kjer je to dopustno. “Sem sodijo priključki na avtoceste in hitre ceste ter odprta trasa avtoceste.” Razlog je energetska kriza, so zapisali. Predori, avtocestni razcepi, kanalizirana križišča in počivališča ostajajo razsvetljena, a bosta moč in trajanje osvetlitve prilagojena minimalnim zahtevam.
Ocenjujejo, da bodo z izklopljeno razsvetljavo na letni ravni prihranili okoli dva tisoč megavatnih ur električne energije, kar pomeni desetino celotne porabe električne energije družbe in je enakovredno povprečni letni porabi približno 600 gospodinjstev. Je zaradi varčevanja lahko ogrožena varnost voznikov?
V Agenciji za varnost prometa in Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS), ki se ukvarjata prav z varnostjo v prometu, so povedali, da so za ukrep izvedeli iz Darsovega njihovega sporočila za javnost in da jih za mnenje ali stališče ni vprašal nihče.
Jure Kostanjšek, generalni sekretar AMZS, je povedal, da so v zvezi proti zniževanju standardov v prometu, saj je po njegovem mnenju kriterij varnosti nad vsemi drugimi kriteriji. “Denar oziroma električna energija, ki bo s tem ukrepom privarčevana, je neprimerljiva s tem, če bi se na teh cestah kaj zgodilo. Če bi v prometni nesreči zaradi zatemnjenega cestišča umrla ena sama oseba, je finančni prihranek nepomemben.”
Meni, da je problematično predvsem prehodno obdobje, ko se morajo vozniki privaditi, da cesta, po kateri so se vozili več let, ni več osvetljena. Tudi Robert Gril iz Agencije za varnost prometa je opozoril na previdnost. Po njegovih besedah k sreči na avtocestah ni najranljivejših udeležencev v prometu, kot so pešci ali kolesarji. “Tudi divjadi, razen ko ta izjemoma zaide na cestišče, ni. Zato je avtocesta že kot taka, tudi če neosvetljena, vseeno bolj varna od regionalnih cest.”
A dejstvo je, da morajo vozniki svojo vožnjo prilagoditi vsaki situaciji posebej. “Absolutno morajo vozniki, ki so bili do zdaj vajeni vožnje na osvetljenem vozišču, prilagoditi varnostno razdaljo, način in hitrost vožnje. K varnosti pripomore tudi uporaba dolgih luči.”
Zaradi njih vidimo dlje, se strinjajo v AMZS, kar nam ob primerni hitrosti zagotavlja, da se bomo na različne situacije v prometu lahko pripravili in ustrezno reagirali. “Voznike z nasprotne strani, predvsem kjer so ceste zavite in ne potekajo v dolgih ravninah, bomo prej opozorili na svojo prisotnost in se na srečevanje z vozilom ustrezno pripravili. Bistveno prej bomo tudi opazili neosvetljene predmete, ljudi ali živali ob cesti, ki lahko presenetijo voznika pri vožnji z le zasenčenimi lučmi.” Ob tem so opozorili, da moramo luči pravočasno zasenčiti, saj lahko v nasprotnem primeru zaslepimo voznika v nasproti vozečem avtu, kar pa lahko vodi v prometno nesrečo.
Kako je videti zatemnjena ljubljanska obvoznica, si lahko pogledate v spodnjem posnetku.
Dars: “Razsvetljava na priključkih je nadstandard”
Kostanjšek je pojasnil, da težava ni v neosvetljeni odprti trasi avtoceste, kjer že tako v večini primerov v Sloveniji ni cestne razsvetljave. “Nevarnost predstavljajo neosvetljeni priključki na avtocesto. Mnogi so bili že zdaj neustrezno ali pa premalo osvetljeni. To pa povzroča velik problem, s katerim se Slovenija sooča: vožnja v nasprotno smer. Vozniki, sploh starejši, namreč hitro spregledajo, kateri uvoz na avtocesto je pravi.”
S točnimi podatki, koliko voznikov vsako leto zapelje v napačno smer, policija ne razpolaga, so pa v Operativno-komunikacijski center letos prejeli 97 obvestil o vožnji v napačno smer na avtocestah in hitrih cestah. Lani je bilo takšnih obvestil 77, predlani 85. V spodnji tabeli so navedene številke, koliko voženj v napačno smer se je končalo s prometno nesrečo in smrtnim izidom.
Na Darsu mirijo, da bistvenega poslabšanja prometne varnosti ne pričakujejo: “K temu pritrjuje tudi vsakodnevno spremljanje. Od prvega dne, ko smo izklopili razsvetljavo, pa do danes nismo zaznali posebnih sprememb, ki bi vplivale na varnost.” Izpostavili so, da so bili vsi priključki zgrajeni tako, da tudi v primeru zatemnitve promet ob upoštevanju prometnih predpisov poteka varno. “Razsvetljava v osnovi ni bila predvidena in smo jo dodali naknadno kot nadstandard,” zato ni bila postavljena na vseh priključkih, so odgovorili na očitke.
Da se zaradi izklopa razsvetljave število voženj v nasprotno smer ne bi povečalo, bo Dars uvoze in izvoze v primeru slabše vidljivosti (sneg, megla) osvetlil. Enako bo storil tudi v primeru gradbenih del. “Ob tem poudarjamo, da imamo vse bolj kritične uvoze že opremljene tudi z opozorilno signalizacijo z utripajočimi lučmi, ki opozarjajo na napačno smer vožnje. Te opozorilne luči bodo na neosvetljenih uvozih bistveno bolj opazne in vpadljive ter bodo tako odvračale voznike od morebitnih nehotenih napak.”
Darsu zeleno luč prižgalo infrastrukturno ministrstvo: “Izhajali smo zgolj iz veljavne zakonodaje”
Pozitivno mnenje izklopu cestne razsvetljave je sicer Darsu dalo ministrstvo za infrastrukturo, kjer so za N1 odgovorili, da so izhajali zgolj iz veljavne zakonodaje, ki osvetlitve priključkov na avtoceste in hitre ceste ne zahteva. “To pomeni, da smo v svojem mnenju zgolj pojasnili pravni okvir v zvezi z možnostjo izklopa osvetlitve priključkov.”
Poudarili so, da se zavedajo pomena osvetlitve javnih prometnih površin v nočnem času oziroma ko je vidljivost manjša. Vendar so bila po njihovih besedah tveganja “prav v tej luči podrobno proučena že ob nastajanju zakonodaje, ki vključuje prometne površine, za katere je nujno, da so zaradi prepletanja različnih udeležencev cestnega prometa, še zlasti najšibkejših, ustrezno osvetljena.”
Za N1 so pojasnili, da morajo biti v skladu s Pravilnikom o cestni signalizaciji in prometni opremi na cestah s cestno razsvetljavo opremljeni prometno najbolj obremenjeni deli cest v naseljih, na prehodih in podhodih za pešce, v kanaliziranih križiščih z več kot tremi razvrstilnimi pasovi, na razcepih avtocest in hitrih cest, servisnih prometnih površinah ob javnih cestah, na cestah na mejnih prehodih ter v srednje dolgih in dolgih predorih. Kratki predori morajo biti razsvetljeni le, če je skozi predor dovoljen promet pešcev oziroma kolesarjev. “Gre torej za prometne površine, kjer morajo biti vozniki še posebej pozorni, saj na svoji poti srečajo druge, ranljive udeležence cestnega prometa, torej pešce, kolesarje, invalide …”
“Ker tehnična zasnova cestnih priključkov na avtoceste in hitre ceste ne zahteva posebnega optičnega vodenja prometa, še zlasti ne na priključkih, ki so izven urbanih območij, kjer ta razsvetljava tudi ni v funkciji javne razsvetljave, s prometnovarnostnega vidika ni potrebe po posebni osvetljenosti,” so še pojasnili na ministrstvu.
Kako varčujejo v tujini?
Da bi v času energetske krize privarčevale, se za podobne ukrepe odločajo tudi druge evropske države. V Avstriji je že nekaj časa pridušena osvetlitev počivališč, o zmanjšanju porabe energije na voziščih pa še razmišljajo. Ukrepi se sicer razlikujejo od mesta do mesta. V Rorschachu ulične svetilke s 100-odstotno močjo svetijo le do 22. ure, med 22. in 00.30 se svetilnost zmanjša na 50 odstotkov, do 4.30 svetijo le še z močjo 20 odstotkov. V mestu Thal veljajo malce drugačni ukrepi. Med 12.30 in 4.30 sveti le 50 odstotkov uličnih svetilk, osvetljeni pa so vsi prehodi za pešce. Med lučmi starejšega modela sveti le vsaka druga, nove LED luči pa svetijo s 30 odstotki moči.
V Franciji se je za popolni ali delni izklop javne razsvetljave ponoči odločilo že 12.000 občin, saj lokalne oblasti ocenjujejo, da lahko z že triinpolurno zatemnitvijo prihranijo četrtino električne energije. Tudi Eifflov stolp, ki je bil doslej osvetljen do 1. ure zjutraj, se zaradi varčevanja ugasne dobro uro prej.
Ulične svetilke so pridušene v mnogih nemških mestih, v belgijski regiji Valonija pa so že od 19. septembra luči na avtocestah med 22. in 5. uro ugasnjene. Tamkajšnje oblasti ocenjujejo, da bi lahko na račun tega na letni ravni privarčevale do 400.000 evrov. Na nekaterih delih belgijskih avtocest se luči prižigajo le ob nevarnih situacijah (smart lighting).
Na Darsu so še pojasnili, da program za varčevanje z energijo pripravljajo tudi v Italiji, na Portugalskem so osvetljene avtoceste v okolici mest, ne pa tudi manj prometne avtoceste. Na Darsu so dodali, da porasta prometnih nesreč na manj osvetljenih območjih portugalski upravljalec ne zaznava, opaža pa, da je tam manj prometa. Za izklop razsvetljave se za zdaj še niso odločili na Madžarskem in Hrvaškem.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
