Menu Item
Upravno sodišče je odpravilo sklep vlade glede delegiranih tožilcev in zadevo vrnila v ponoven postopek. Tanja Frank Eberl in Matej Oštir sta z odločitvijo zadovoljna. Nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar pa meni, da je lahko najbolj zadovoljen premier Janez Janša.
Upravno sodišče je odpravilo vladni sklep o razveljavitvi postopka imenovanja dveh evropskih delegiranih tožilcev Tanje Frank Eler in Mateja Oštirja. Odločitev je objavljena na spletni strani sodišča.
“Z zadovoljstvom sporočava, da je upravno sodišče ugodilo najini tožbi in odpravilo sklep vlade, s katerim je prvi postopek za imenovanje evropskih delegiranih tožilcev razglasila za neuspešnega,” sta v skupni izjavi zapisala Frank Eler in Oštir.
Pričakujejo imenovanje
Prvo informacijo o odločitvi je javnosti poslalo vrhovno državno tožilstvo (VDT), ki ga vodi generalni državni tožilec Drago Šketa (na fotografiji spodaj). Ob tem so poudarili, da so na VDT z odločitvijo zadovoljni in jo pozdravljajo.
“Ves čas z zaskrbljenostjo spremljamo zaplete okrog (ne)imenovanja evropskih delegiranih tožilcev, ki po našem mnenju mečejo slabo luč na Republiko Slovenijo v mednarodni skupnosti,” so zapisali. Zdaj pričakujejo, da se bo vlada v najkrajšem času seznanila s predlogom za imenovanje obeh predlaganih kandidatov ter ga predložila Evropskemu javnemu tožilstvu. Enako pričakovanje sta izrazila Tanja Frank Eler in Matej Oštir.
Zalar: Najbolj zadovoljen je Janša
“Evropsko javno tožilstvo je institucija, ki mora biti popolnoma neodvisna od vsakokratne vlade in je namenjena izvajanju pregona kaznivih dejanj, povezanih z goljufijami pri porabi evropskih sredstev,” so poudarili na VDT ter opozorili na nedavno izjavo glavne evropske tožilke Laure Codruta Kövesi (na fotografiji spodaj), da Slovenija onemogoča delovanje evropskega pravosodja.
Nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar, ki je pogosto javno kritiziral ravnanje vlade v tem primeru, na odločitev upravnega sodišča gleda drugače. “Z njo je lahko najbolj zadovoljen predsednik vlade Janez Janša, manj tožilca in najmanj Evropska komisija,” meni Zalar. “Ta odločitev vladi kupuje veliko časa.”
Najbolj je s to odločitvijo lahko zadovoljna vlada s predsednikom na čelu, precej manj oba tožilca, najmanj pa Evropska komisija in Evropsko javno tožilstvo. Imenovanje delegiranih tožilcev se namreč odmika v zelo oddaljeno prihodnost. https://t.co/jb9zBnng1M
— Aleš Zalar (@AlesZalar) October 5, 2021
Vlada sklepa ni obrazložila, kar je kršitev ustave
Tožbo sta Frank Eler in Oštir vložila zoper sklep vlade, sprejet 27. maja, da se razveljavi postopek njunega imenovanja in ponovi razpis, ker Državnotožilski svet (DTS) ni dal na razpolago vsaj treh kandidatov za posamezno razpisano mesto, torej skupaj šest, kot naj bi določala 71. č in 71. d člen zakona o državnem tožilstvu. DTS je prejel štiri kandidature, ministrstvu za pravosodje pa predlagal Matejo Frank Eler in Mateja Oštirja. Kot je vlada pojasnila upravnemu sodišču, DTS ni izpeljal zakonitega postopka, zato je javni poziv štela za neuspešnega. S predlogom DTS, ki ga je vladi poslalo ministrstvo za pravosodje, se zato vlada, kot pravi, sploh ni seznanila. Odločila je, naj ministrstvo objavi nov poziv.
Upravno sodišče je ugotovilo, da je vlada s sklepom posegla v pravni položaj Mateje Frank Eler in Mateja Oštirja. Ker ta sklep ni bil obrazložen, je bila kršena njuna ustavna pravica do sodnega varstva in do pravnega sredstva iz 23. in 25. člena ustave. Frank Eler in Oštir sta o razlogih lahko sklepala na podlagi sporočil za javnost oziroma sta se z razlogi seznanila šele, ko sta prejela odgovor vlade na tožbo. “Na tak način pomanjkljivost obrazložitve ne more biti odpravljena,” je zapisalo upravno sodišče.
Po stališču sodišča ima sklep takšno bistveno pomanjkljivost, da ni mogoče preizkusiti njegove zakonitosti. S tem je podana absolutno bistvena kršitev določb upravnega postopka. Sodišče je zato tožbi obeh neimenovanih kandidatov ugodilo, odpravilo sklep vlade in zadevo vrnilo v ponovni postopek. “Če bo o njej odločila v upravni zadevi, bo morala izdati odločbo z obrazložitvijo,” je zapisalo sodišče.
“Evropska komisija bo premislila, ali bo čakala ali tožila”
“Odločitev je bila pričakovana,” je dejal Aleš Zalar (na fotografiji spodaj). Sodišča namreč vedno odločijo tako, ko presojajo o zakonitosti aktov, ki niso obrazloženi, je pojasnil. “Odločilo je samo o procesnih vprašanjih in se ni spuščalo v meritorno vsebinsko odločanje,” je dejal.
Vlada bo morala o predlogu DTS odločati ponovno, s tem, da naj bi tokrat zapisala razloge za odločitev ter o njej obvestila tožilca. “Bilo bi zelo veliko presenečenje, če bi vlada tokrat tožilca potrdila,” meni Zalar.
Ministrstvo je poziv k vložitvi kandidatur za evropske državne tožilce objavilo 9. oktobra lani. Do odločitve sodišča je torej minilo skoraj leto dni. To bi lahko kazalo, da bo zadeva še naprej tekla zelo počasi.
“Evropska komisija bo najverjetneje premislila, ali se ji izplača čakati na slovensko vlado ali pa naj jo toži pred sodiščem Evropske unije v Luksemburgu,” predvideva Zalar, ki se strinja z opozorili glavne evropske tožilke o pomenu imenovanja tožilcev.
“Na primeru Poljske se je pokazala možnost učinkovitega pritiska na države, ki ne spoštujejo vladavine prava,” je še dejal Zalar. Evropska komisija je julija sprožila postopek proti Poljski zaradi kršitev temeljnih pravic oseb LGBTIQ, na začetku septembra pa je poslala pismo petim poljskim regionalnim oblastem in jih pozvala, naj ukrepe opustijo, če želijo prejeti evropska sredstva. Konec septembra so štiri od petih poljskih regij razveljavile resolucije, s katerimi so leta 2019 razglasile območje brez LGBTIQ.
Ministrstvo kljub kritikam objavilo ponovljen razpis
Na seji vlade 27. maja, ko je bil sprejet včeraj odpravljen sklep, je Lilijana Kozlovič odstopila z mesta ministrice za pravosodje. Namesto nje je položaj prevzel Marjan Dikaučič.
Ministrstvo za pravosodje je kljub številnim kritikam julija objavilo ponovljeni razpis za evropska delegirana tožilca iz Slovenije, nanj pa sta se prijavila le Oštir in Frank Eler. Ker je ministrstvo tudi na ponovljen razpis potrjeno prejelo dve kandidaturi, še ni jasno, kaj bo sledilo, je pa ministrstvo zagotovilo, da bo postopek nadaljevalo, ko bodo prejeli pravnomočno odločitev upravnega sodišča.
Upravno sodišče je sredi avgusta zavrnilo zahtevo tožnikov za izdajo začasne odredbe, ker nista izkazala potrebe po izdaji odredbe. Za tožnika je bila odločitev pričakovana, saj sta edina prijavljena kandidata tudi na novem razpisu za položaj delegiranih tožilcev.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje