Menu Item
Čeprav naj bi si nekateri člani vlade prizadevali, da bi Dikaučičev predlog sprememb zakona o državnem tožilstvu potrdili že na včerajšnji vladni seji, se to ni zgodilo. Menda naj bi vanj v prihodnjih dneh vnesli nekatere spremembe oziroma ga koalicijsko usklajevali. Opozicijske stranke so nad predlagano novelo ogorčene.
Predlog sprememb zakona o državnem tožilstvu, ki ga je v sredo v vladno proceduro vložil pravosodni minister Marjan Dikaučič, je v opozicijskih strankah KUL povzročil ogorčenje – v njem so prepoznale ponovni poskus vladajočih, da si podredijo tožilstvo in uničijo pravno državo.
Nekateri člani vlade pa naj bi si po naših informacijah prizadevali, da bi Dikaučičev predlog potrdili že na včerajšnji vladni seji. Vendar se to ni zgodilo. Zakaj je bila obravnava predloga zaustavljena, naši sogovorniki niso želeli razkriti, iz njihovih namigov pa je bilo mogoče razbrati, da naj bi vanj vnesli določene spremembe oziroma besedilo še koalicijsko usklajevali.
Po potezi, ki jo je potegnila opozicijska LMŠ, vladno hitenje sicer ni potrebno. Poslanci Šarčeve stranke so namreč prehiteli vlado in v parlamentarno proceduro vložili svoj predlog sprememb zakona o državnem tožilstvu. Kot priznavajo, je ta vsebinsko povsem prazen – za njegovo vložitev so se odločili zgolj zato, da bi pridobili nekaj časa. Do zaključka obravnave predloga LMŠ namreč vladna novela ne more priti na vrsto.
Manevru LMŠ so naši sogovorniki iz SDS včeraj namenili kar nekaj kritik, Dikaučičev predlog, po katerem storitve pravkar imenovanih evropskih delegiranih tožilcev Tanje Frank Eler in Mateja Oštirja ne bi bile več potrebne in bi bil državnotožilski svet pri izbiri novih kandidatov postavljen na stranski tir, pa so ocenili kot potreben. Pri tem ne gre zanemariti, da naj bi ta predlog spisali kar v kabinetu predsednika vlade. Kot je znano, je Janez Janša postavitvi Frank Eler in Oštirja vseskozi nasprotoval. Pri Frank Eler naj bi ga motilo, ker je sodelovala pri pripravi tožbe po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora proti Janši, z Oštirjem naj bi bil nezadovoljen, ker je zavrgel ovadbo proti Pro Plus. Nobenega od njiju si torej Janša ne želi na mestu nadzornika porabe sredstev EU v Sloveniji. Ker so prizadevanja za njuno razrešitev v nasprotju z uredbo EU, pa ima premier za uresničitev svojega načrta malo možnosti.
V SMC in NSi molčeči
V SMC in NSi so bili včeraj molčeči. V Počivalškovi stranki, v katero sodi minister Dikaučič, predlagane novele zakona o državnem tožilstvu niso želeli komentirati. V NSi so nam dejali le, da bodo stališče o njej oblikovali v prihodnjih dneh. Ob tem spomnimo, da je prvak NSi in podpredsednik vlade Matej Tonin pred tednom dni, ko je vlada evropskemu javnemu tožilstvu končno le posredovala predlog za imenovanje Frank Eler in Oštirja, to potezo pozdravil. “Rešena je še ena zgodba, okrog katere je bilo veliko neviht,” je bil navdušen.
Nekateri naši sogovorniki iz vrst NSi so včeraj priznali, da je Dikaučičev predlog sprememb zakona o državnem tožilstvu v stranki povzročil kar nekaj nejevolje. Menili so namreč, da je postopek imenovanja evropskih delegiranih tožilcev zaključen in njegovemu ponovnemu odpiranju niso naklonjeni. Iz včerajšnjih besed naših sogovornikov pa je vendarle mogoče razbrati, da v NSi zadevi večje teže ne želijo pripisati. Menda tudi zato ne, ker verjamejo, da državni zbor sprememb zakona, kot si jih je zamislil Janša, ne bo sprejel.
V NSi tudi ni osamljeno razmišljanje, da je Janševih provokacij preveč, da bi se ostro odzvali na vsako od njih ali celo grozili z izstopom iz koalicije. Odločnega kljubovanja naj si NSi ne bi privoščila tako zaradi svojih volilcev, ki da so sedanji koaliciji naklonjeni, kot tudi zaradi Janševe maščevalnosti. Če namreč kakšni premierjevi zamisli ostreje oporekajo, predlogi ministrov NSi vsaj nekaj časa niso uvrščeni na vladno sejo.
Da bi se krščanski demokrati tokrat Janši postavili po robu, tudi v opoziciji ne verjamejo. “Vemo, o kakšnih koalicijskih partnerjih govorimo, zato pričakujem, da bo vladni predlog sprememb zakona o državnem tožilstvu kmalu v državnem zboru,” je ocenil vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec. “Doslej so koalicijske partnerice, zlasti NSi, večkrat javno izpostavile, da nasprotujejo kakšni Janševi odločitvi in da bodo kaj ukrenile. A je ostalo le pri besedah; aktivnosti, s katerimi bi se v resnici uprle spornemu ravnanju, ni bilo,” je poudarila vodja poslancev SAB Maša Kociper.
Že videno …
Kot poudarjajo nekateri poznavalci preteklega političnega dogajanja, se ne dogaja prvič, da se Janša zaradi nasprotovanja konkretnim osebam spravlja celo na neodvisne mednarodne organe. Janševo tokratno ravnanje primerjajo z njegovim ravnanjem v času drugega vodenja vlade. Tedaj je skušala vlada razveljaviti odločitev Pahorjeve ministrske ekipe, ki je za člana in nadomestno članico v Beneški komisiji imenovala nekdanja ustavna sodnika Cirila Ribičiča in Dragico Wedam Lukić. Vendar Janši njuna odstavitev ni uspela, saj po pravilih Beneške komisije o razrešitvi njenih članov brez njihovega soglasja odloča sama komisija. Je pa takratna vlada vendarle potegnila nekaj “maščevalnih ukrepov”: Beneški komisiji ni plačevala prispevka, Ribičiču in Wedam Lukić pa ne stroškov delovanja.
Tudi iz kratkega odziva glavne evropske tožilke Laure Kövesi je mogoče sklepati, da ta v vladni poskus zamenjave Tanje Frank Eler in Mateja Oštirja ne bo privolila. Poudarila je namreč, da so slovenska evropska delegirana tožilca imenovali za pet let.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje