Dikaučič čestital in vložil predlog, s katerim bi zamenjal Frank Eler in Oštirja

Slovenija 24. Nov. 202117:31 > 19:025 komentarjev
Delite:
Marjan Dikaučič
Foto: Žiga Živulović jr./BOBO

Medtem ko je pravosodni minister Marjan Dikaučič čestital Tanji Frank Eler in Mateju Oštirju za imenovanje za evropska delegirana tožilca, je vložil predlog sprememb zakona o državnem tožilstvu, po katerem njune storitve ne bi bile več potrebne. Z novelo bi tudi omogočili, da bi lahko pravosodno ministrstvo samo predlagalo kandidate za evropske delegirane tožilce, končno odločitev, katera imena bodo posredovana evropskemu javnemu tožilstvu, pa bi imela vlada.

Danes je kolegij evropskega javnega tožilstva Tanjo Frank Eler in Mateja Oštirja imenoval za slovenska evropska delegirana tožilca s petletnim mandatom. Pravosodni minister Marjan Dikaučič je pohitel s čestitkami. Skoraj istočasno (danes ob 9.42) pa je v vladno proceduro vložil novelo zakona o državnem tožilstvu, s katero bi jima delovanje na položaju evropskih delegiranih tožilcev v kratkem prenehalo. Vladajoči so torej z navedbami, da je njun mandat začasne narave, mislili resno, poznavalci pa poudarjajo, da je načrt vladajočih v nasprotju z evropskimi predpisi in da evropsko javno tožilstvo (EJT) na uresničitev načrta vlade Janeza Janše ne bo pristalo.

Vlada bi izbirala evropske delegirane tožilce

V prehodnih določbah predloga novele zakona o državnem tožilstvu ministrstvo za pravosodje namreč predlaga, da mora vlada v treh mesecih od uveljavitve zakona evropskemu javnemu tožilstvu predložiti listo (novih) kandidatov za evropska delegirana tožilca. S tem pa, kot piše v predlogu, ne bodo več potrebne storitve evropskih delegiranih tožilcev, ki sta bila predlagana po sedanji zakonodaji (torej Tanje Frank Eler in Mateja Oštirja). Pravosodno ministrstvo se sklicuje na evropske predpise, ki omogočajo zamenjavo delegiranega tožilca v primeru, če “njegove storitve niso več potrebne”.

Po danes objavljenem predlogu sprememb zakona bi imela vlada tudi odločilno vlogo pri izbiri evropskih delegiranih tožilcev. Sedanji zakon izbiro, koga država predlaga na to mesto, prepušča državno tožilskemu svetu, vlada se s predlogom DTS samo seznani.

Predlagane spremembe pa bi dale ministru za pravosodje možnost, da predlaga kandidate, ki se na razpis niso prijavili. To bi lahko storil, če mu DTS ne bi poslalo vsaj treh kandidatov za vsako mesto delegiranega evropskega tožilca. Kar pomeni, da bi lahko, če bi danes vloženi predlog veljal že lani, ministrstvo dodalo nekaj kandidatov po svoji volji.

Potem bi ministrstvo po novem predlogu državno tožilskemu svetu poslalo listo, na kateri bi bili tudi njegovi kandidati. DTS bi se lahko do prijavljenih kandidatur opredelil, vendar bi moral v 15 dneh ministru vrniti listo z vsaj tremi kandidati za vsako mesto evropskega delegiranega tožilca. Končno odločitev o tem, koga bo predlagala evropskemu javnemu tožilstvu, pa bi sprejela vlada. S tem bi bila torej bistveno zmanjšana vloga DTS, ki gre vladi Janeza Janše močno v nos.

Matej Oštir in Tanja Frank Eler
Foto : STA

Vrhovno državno tožilstvo predlogu ostro nasprotuje

Na Vrhovnem državnem tožilstvu so ogorčeni. Predlog sprememb so opisali kot poskus političnega poseganja v izbiro kandidatov za evropskega delegiranega tožilca. “To je v nasprotju s poslanstvom tega organa in evropskega javnega tožilstva v celoti,” so zapisali. Podarili so, da s predlogom niso bili seznanjeni, saj so zanj izvedeli šele, ko smo jih povprašali za mnenje o njem. Na podlagi prvega pregleda pa so ocenili tudi, da je predlagana novela zakona v nasprotju z uredbo o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo evropskega javnega tožilstva. “Predlogu ostro nasprotujemo,” so še zapisali na vrhovnem državnem tožilstvu.

Minister za pravosodje Marjan Dikaučič je predlog očitno pripravil skupaj oziroma po nareku iz kabineta predsednika vlade. Med osebami, ki so odgovorne za strokovno pripravo in usklajenost gradiva, so namreč navedeni Dikaučič, njegov državni sekretar Zlatko Ratej in Katja Triler Vrtovec iz Janševega kabineta. Med zagovorniki zakona pa ni naveden noben drug uslužbenec pristojnega ministrstva. “Verjamem, da bi strokovni sodelavci ministrstva za pravosodje zavrnili svoj podpis pod takšnim gradivom,” komentira nekdanja pravosodna ministrica iz vrst SD Andreja Katič.

Podobno kot vrhovno državno tožilstvo tudi ona ocenjuje, da predlog sprememb zakona omogoča izvršilni veji oblasti, ministru in vladi, politično kadrovanje. “Republika Slovenija se je pred desetletjem odločila, da zagotavlja s sprejetimi in sedaj veljavnimi zakoni neodvisnost dela tožilstva. Spomnim se tudi poudarka vodje Evropskega javnega tožilstva Laure Kövesi, da EJT deluje neodvisno od volje vlad posamezne države,” pravi. Katič še dodaja, da bi morala aktualna vlada zagotoviti in poudarjati neodvisnost tožilstva, še zlasti v zadevah, ki se nanašajo na preiskovanje njenega delovanja. “S predlogom teh sprememb zakona o državnem tožilstvu Janševa vlada brezsramno kaže svoj pravi obraz. Je po napadu na neodvisnost policije na vrsti napad na neodvisnost tožilstva?” se sprašuje bivša pravosodna ministrica.

Opozorila je tudi na to, da hoče vlada spremembe uveljaviti z veliko naglico. Predlog namreč določa, da bi zakon začel veljati že dan po objavi v uradnem listu, Dikaučič pa želi, da bi ga državni zbor obravnaval po nujnem postopku. V obrazložitvi je večkrat pojasnil, da je treba pohiteti zaradi “preprečevanja nastanka občutne škode za Slovenijo”.

Zadoščalo bi slabše znanje jezika

Zanimiv je tudi najnovejši manever vladajočih glede znanja tujega jezika. Spomnimo, da je premier Janša skušal diskreditirati Frank Eler in Oštirja, češ, da ne znata tujega jezika. Navedbe predsednika vlade so se izkazale za čisto laž. Tanja Frank Eler namreč govori angleščino in francoščino, angleščino celo na najvišji stopnji C2. Prav tako je Oštirjevo znanje angleščine na ravni C1 ali C2.

Po novem pa je pravosodno ministrstvo ugotovilo, da za mesto evropskega delegiranega tožilca zadošča znanje angleščine na nivoju B2. “V praksi se je po uveljavitvi zadnje novele zakona o državnem tožilstvu namreč izkazalo, da kadrovski bazen državnih tožilcev, ki bi obvladali angleški jezik na ravni učinkovitosti, ni zadosti velik, da bi zadovoljil zahtevam javnega poziva,” so navedli. Ob tem so dodali, da bo delo evropskega delegiranega tožilca potekalo v Sloveniji, in ne v tujini, kot to velja za delo evropskega tožilca, pri katerem se ohranja zahteva po znanju delovnega jezika na nivoju C1.

Komentari

Vaš komentar