Menu Item
Po zamenjavi identitet bolnikov v celjski bolnišnici še vedno ni povsem jasno, kako se je lahko zgodila tako huda napaka. Na ministrstvu za zdravje so že sprožili postopke za uvedbo sistemskega nadzora, saj ocenjujejo, da obstaja sum, da so v omenjenem primeru nastale nepravilnosti. Direktor Trubarjevega doma upokojencev poudarja, da je bil eden od bolnikov pogovorljiv, oba pa da sta bila oblečena v podpisana oblačila.
Direktor doma upokojencev Robert Potočnik je za N1 povedal, da so v domu izvedli tudi izredni notranji nadzor, ki po njegovih besedah v ravnanju osebja doma ob predaji obeh stanovalcev reševalnemu prevozu ter pred predajo in po njej ni pokazal nobene nepravilnosti ali pomanjkljivosti.
Potočnik se je ob tem odzval tudi na očitke, da bi morala bolnika, s katerima naj ne bi bilo mogoče smiselno komunicirati, nositi identifikacijske zapestnice. V SB Celje so danes namreč ponovno zapisali, da z njima ni bilo mogoče vzpostaviti smiselnega kontakta. “V domovih nameščanje zapestnic ni predpisano in ni običajna praksa, prav tako jih ne namešča izvajalec reševalnih prevozov, ampak jih pacienti dobijo v bolnišnici,” je dejal Potočnik. Zapestnice so, kot pojasnjuje direktor, interno uporabljali le jeseni 2020, ko so imeli po domu razseljenih preko sto stanovalcev. Ob tem dodaja, da nobena od “številnih bolnišnic”, s katerimi sodelujejo, do omenjenega izrednega dogodka še nikoli ni izrazila pričakovanja, da bi morali biti stanovalci doma pred odhodom v bolnišnico posebej označeni.
Omenjena stanovalca sta sicer imela vsak svojo zdravstveno dokumentacijo z vsemi identifikacijskimi podatki in zdravstveno izkaznico, poudarja Potočnik. “V času oddaje obeh stanovalcev je bil eden od stanovalcev pogovorljiv, kot je razbrati iz poročila ZD Sevnica, pa tudi med potjo v Celje. Poleg tega sta bila oba stanovalca oblečena v svoja oblačila, ki so označena s priimkom in začetnico imena,” je dodal.
Ključna napaka v omenjenem primeru naj bi se sicer, kot smo poročali, zgodila ob predaji obeh bolnikov med reševalci in bolnišnico, kar je pokazal tudi interni strokovni nadzor v SB Celje. Dokumentacija obeh bolnikov naj bi bila namreč med prevozom pod vzglavnikom transportnega vozička in tudi pozneje naj dokumentacija ne bi sledila posameznemu bolniku.
Na vprašanje, kako je osebje doma predalo dokumentacijo, Potočnik odgovarja: “Celotno zdravstveno dokumentacijo je prevzela reševalka Zdravstvenega doma Sevnica, v nadaljnje postopanje z njo pa nimamo vpogleda. Reševalca sta natančno vedela, kateri od stanovalcev je kdo, saj je bila poleg dokumentacije s strani naše diplomirane medicinske sestre izvedena tudi ustna predaja zdravstvenih in identifikacijskih podatkov o vsakem izmed stanovalcev. Reševalca sta ju prevzela v njunih sobah, ki sta nenazadnje v različnih stavbah doma in v različnih nadstropjih, tam pa je bilo prisotno tudi osebje doma. V vsakem primeru pa že iz izjav samih reševalcev in poročila ZD Sevnica nedvoumno izhaja, da sta reševalca natančno vedela, kateri od stanovalcev je kdo.”
“Zdravstveni delavci zavezani k identifikaciji na vsakem koraku”
Potočnikove besede je potrdila tudi direktorica ZD Sevnica Vladimira Tomšič. Tudi po njenih besedah je bil eden od pacientov pogovorljiv, z njim je bil, kot pravi sogovornica, mogoč smiseln pogovor. “Reševalca, ki sta opravila prevoz, sta zagotovila, da sta bila pacienta ločeno oddana triažni diplomirani medicinski sestri. Ključno vprašanje je, kako je bil pacient na drugi strani sprejet. Seveda je pomembno tudi to, kako je bil oddan, še pomembnejše pa je, kako je bil sprejet. Zdravstveni delavci smo namreč zavezani k identifikaciji pacienta vsakič, ko izvajamo kakršno koli zdravstveno storitev. Ne le medicinska sestra v triaži, ampak na vsakem koraku zdravstvene oskrbe,” poudarja Tomšič. Če drži, da dokumentacija ni ustrezno sledila posameznemu pacientu, kot so navedli v celjski bolnišnici, bi morali biti ob sprejemu še posebej previdni pri identifikaciji, meni Tomšič, ki dodaja, da so triažne diplomirane medicinske sestre, ki delajo v triažnih centrih, posebej usposobljene za postopke sprejemov in s tem tudi identifikacijo pacientov.
Na vprašanje, kakšni so sicer postopki identifikacije v primerih, ko bolnik ni pogovorljiv, Tomšič pojasnjuje, da je v vsakem primeru potrebna identifikacija s pomočjo osebnega dokumenta, saj zdravstvena kartica ne vsebuje fotografije. Sicer pa je identifikacija možna tudi s pomočjo svojcev, pravi.
Informacije svojcem le po telefonu
Kot so pojasnili v SB Celje, so svojci obeh pacientov dobili telefonske informacije o zdravstvenem stanju – ki pa so bile zaradi zamenjane identitete napačne. “Svojec pacienta, ki je umrl, naj bi izrazil željo po obisku in mu je bila omejitev obiskov predstavljena. Ponovno pa poudarjamo, da je ta svojec dobival informacijo o drugem pacientu, ki ni bil kritično bolan in je bil po 8 dneh bolnišničnega zdravljenja odpuščen,” so za N1 pojasnili v bolnišnici. Domnevni (napačni) svojci pacienta, ki je zgodaj zjutraj naslednjega dne umrl, pa so bili z njegovim zelo slabim zdravstvenim stanjem seznanjeni ob njegovem sprejemu. “Podrobnosti o tem, ali so domnevni svojci izrazili željo po obisku, v zdravstveni dokumentaciji ni navedenih. Vendar pa svojcem vseh pacientov, ki so v takšnem zdravstvenem stanju, v kakršnem je bil omenjeni pacient, obiske omogočimo,” so še zapisali.
Ministrstvo za zdravje, ki ga vodi Danijel Bešič Loredan, je sicer po zamenjavi identitet dveh pacientov v Splošni bolnišnici Celje že prejšnji petek sprožilo postopke za uvedbo sistemskega nadzora. Po navedbah ministrstva obstaja sum, da so v omenjenem primeru nastale nepravilnosti v zvezi z organizacijo ali strokovnostjo delovnega procesa oziroma nepravilnosti v zvezi s kakovostjo in varnostjo dela.
Svet zavoda SB Celje na včerajšnji seji ni sprejel odstopa direktorja Aleksandra Svetelška, strokovnega direktorja Franca Vindišarja in pomočnice direktorja za zdravstveno nego Darje Plank. Minister je v današnji izjavi dejal, da je za zamenjavo identitete odgovorno vodstvo bolnišnice. Več v članku: Minister: Za zamenjavo identitet bolnikov odgovorno vodstvo bolnišnice.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje