Menu Item
Ponedeljkovo pričanje nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar in bivšega v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki preiskuje sume nedopustnega vmešavanja v delo policije, še vedno odmeva. Po neuradnih informacijah naj bi na zaprtem delu seje Bobnar in Lindav spregovorila tudi o tem, da naj bi premier Robert Golob vplival na preložitev aretacije ruskih vohunov. Direktor slovenske obveščevalno-varnostne službe (Sova) Joško Kadivnik je na današnji seji komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) te navedbe zavrnil kot neresnične. Iz izjave predsednika Knovsa Janeza Žaklja pa izhaja, da bi lahko bil datum aretacije ruskih vohunov izbran na osnovi politične preference.
Na današnji nujni seji komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), ki je bila zaprta za javnost, so spregovorili o navedbah nekdanje ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar in bivšega v. d. direktorja policije Boštjana Lindava na zaprtem delu seje parlamentarne preiskovalne komisije, ki preiskuje sume nedopustnega vmešavanja v delo policije, da naj bi premier Robert Golob vplival na preložitev datuma aretacije ruskih vohunov.
Kot so po jutranji seji Knovsa sporočili iz Sove, je direktor agencije Joško Kadivnik navedbe o premierjevem vmešavanju v aretacijo ruskih vohunov zavrnil. Ob tem so dodali, da je Sova v primeru aretacije svoje aktivnosti načrtovala v sodelovanju z Nacionalnim preiskovalnim uradom (NPU).
“Možne datume realizacije prijetja je predlagal direktor agencije, in sicer iz operativno-taktičnih razlogov in nikakor ne na željo ali zahtevo predsednika vlade ali kogar koli drugega,” so obrazložili v Sovi.
Zapisali so še, da so bile hišne preiskave izvedene v časovnem okviru, ki je bil določen v odredbi pristojnega sodišča. Operativno-taktičnih razlogov in ukrepov zaradi tajnosti podatkov v svojem odzivu Sova ni pojasnila, je pa navedla, da jih je Kadivnik predstavil članom Knovsa. Ukrepi, ki so jih izvajali, so temeljili na odredbah za izvajanje posebnih oblik pridobivanja podatkov, so še poudarili v Sovi. In dodali, da “v skladu s slovensko zakonodajo predkazenski postopek usmerja in vodi tožilstvo in ne Sova”.
Žakelj: Pridobiti moramo dodatna pojasnila, ali je bil datum aretacije ruskih vohunov izbran strokovno ali politično
Predsednik Knovsa Janez Žakelj je v izjavi za medije dejal, da so na zaprti seji zaslišali direktorja Sove, generalne policijske uprave, kriminalistične policije in NPU. Soočili so jih z navedbami nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije Lindava na ponedeljkovem zaprtem delu seje preiskovalne komisije.
Knovs je iz navedb predstavnikov Sove in policije po Žakljevih besedah ugotovil, da je bilo v odredbi preiskovalnega sodnika navedeno, da se lahko aretacija izvede med 28. novembrom in 10. decembrom. Čeprav je bila policija za aretacijo pripravljena že 28. novembra, pa je bil na predlog direktorja Sove Joška Kadivnika za dan aretacije izbran 5. december. Kot razlog za to izbiro je Kadivnik članom komisije navedel, da so se želeli izogniti možnemu vplivu aretacije na referendum in na drugi krog lokalnih volitev. Konkretno naj bi menda zatrjeval, da so razlog za izbiro 5. decembra kot datuma aretacije možni povračilni ukrepi in vmešavanje tujih akterjev v demokratične procese v Sloveniji.
Spomnimo, trojni referendum o zakonih o RTVS, vladi in dolgotrajni oskrbi je bil 27. novembra, drugi krog lokalnih volitev pa 4. decembra.
“Če se je datum določal na osnovi politične preference, gre za veliko kršitev,” je poudaril predsednik Knovsa. To naj bi sicer v prihodnje še ugotavljali. Knovs je preiskovalni komisiji, ki preiskuje nedopustno vmešavanje politike v delo policije, namreč predlagal, da sooči direktorja Sove in NPU, saj tovrstna soočenja niso v pristojnosti Žakljeve komisije. Knovs pa bo na eno od prihodnjih sej povabil Lindava, Bobnar, pa tudi strokovnjaka s področja varnosti in prava Miroslava Žaberla in Rajka Pirnata. Pridobiti želijo podrobnejša pojasnila, da bi lahko ugotovili, ali je bil datum aretacije izbran strokovno ali politično.
Po Žakljevih besedah namreč predstavniki Sove in policije na današnji seji Knovsa niso podali “skladnih dejstev”. Glede na to, da je Knovs preiskovalni komisiji predlagal soočenje direktorja Sove in direktorja NPU, je mogoče sklepati, da so se razlikovala njuna “dejstva”.
Kaj sta na zaprtem delu seje parlamentarne komisije dejala Bobnar in Lindav?
Kot smo poročali, sta Bobnar in Lindav na zaprti seji parlamentarne komisije, ki preiskuje nedopustno vmešavanje v delo policije in drugih državnih organov, dejala, da je bila po njunih informacijah aretacija ruskih vohunov načrtovana za ponedeljek, 28. novembra lani, kar je dan po trojnem referendumu, na katerem so volilci potrdili predloge koalicijskih zakonov o vladi, o RTV Slovenija in o dolgotrajni oskrbi.
Ker pa sta koalicija in vlada na trojnem referendumu odločno zmagali in bi lahko aretacija, če bi jo v javnosti predstavili kot morebitni veliki uspeh slovenskega obveščevalno-varnostnega sistema, zasenčila zmago vladajočih na trojnem referendumu, naj bi se po domnevnih navedbah Tatjane Bobnar in Boštjana Lindava na zaprtem delu seje preiskovalne komisije premier zavzel za prestavitev datuma aretacije ruskih vohunov za nekaj dni.
Premier Rober Golob naj bi, kot so iz pričanja Bobnar in Lindava razbrali člani preiskovalne komisije, prestavitev datuma aretacije naročili šefu Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Jošku Kadivniku, ta pa naj bi to sporočil šefu Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darku Muženiču. Šef NPU naj bi nato o preložitvi aretacije obvestil takratnega vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjana Lindava.
Aretacija ruskih vohunov je bila izvedena 5. decembra lani.
Premier Robert Golob je včeraj v Odmevih na TV Slovenija zavrnil navedbe o njegovem domnevnem vplivanju na aretacijo ruskih vohunov. “Noben predsednik vlade nima moči, da bi kaj takšnega lahko dosegel, kaj šele zahteval,” je navedel. Se je pa vprašal, kako bi nekdanja ministrica, ki v ta proces sploh ne bi smela biti vključena, takšne informacije dobila. Domnevne izjave Tatjane Bobnar na zaprtem delu seje preiskovalne komisije DZ je označil za “halucinacije”.
Članica preiskovalne komisije Vida Čadonič Špelič (NSi) je po pričanju Bobnar in Lindava napovedala, da bo njune navedbe preverila Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Dejala je: “Mogoče je razumeti, da je predsednik vlade uporabil svoj politični vpliv na konkretne postopke dela varnostnoobveščevalnih služb. Zaradi tega se je NSi odločila, da bo sklicala nujno sejo Knovsa, na kateri bo poskušala potrditi ali ovreči, ali so bila dejanja predsednika vlade takšna, da bi lahko imela resen vpliv na nacionalno varnost.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje