Menu ItemDržavnozborski odbor za delo je sprejel 105 koalicijskih amandmajev k predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi in odprl pot, da vsi poslanke in poslanci v ponedeljek odločijo o ureditvi sistema skrbi za tiste, ki ne morejo skrbeti sami zase. Med drugim so danes nekoliko spremenili določbe glede financiranja, ki so razburile praktično vse. Še vedno sta predvidena nov obvezni socialni prispevek in transfer iz proračuna, po novem pa bi lahko že leta 2028 uporabnikom dolgotrajne oskrbe naložili doplačila iz žepa.
Članice in člani državnozborskega odbora so na več kot devet urni seji potrdili 105 amandmajev koalicijskih strank k predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi. Samo glasovanje je trajalo približno 45 minut, seja odbora pa se je končala po polnoči. Dokončno bodo vsi poslanke in poslanci na plenarni seji državnega zbora o predlogu odločali v ponedeljek.
Predlog zakona je bil deležen številnih kritik, največ nasprotovanja pa je sprožil predvideni način financiranja. O njem se je koalicija usklajevala dolgo časa in pri tem preigrala že vsaj štiri različice, danes pa so na odboru financiranje spet nekoliko spremenili.
Sporno financiranje
S tem, kako bi vlada zagotovila dodatno financiranje sistema, ni zadovoljen skoraj nihče. Delodajalci grozijo s hujšim protestom, ker bi morali, tako kot delavci, plačati en odstotek bruto plače, sindikati predlagajo financiranje iz obdavčitve premoženja, upokojenci ne pristajajo, da bi morali prispevek plačevati iz neto pokojnin, zavod za zdravstveno zavarovanje pa želi neomejeno proračunsko varovalko, ne pa takšno, ki lahko znaša največ 190 milijonov evrov letno.
Po predlogu, o katerem bodo poslanke in poslanci odločali v ponedeljek, bi se dolgotrajna oskrba plačevala iz treh virov, ki bodo uvedeni postopoma. Tak sistem je po neuradnih informacijah edini, na katerega je pristalo finančno ministrstvo.
- Državni proračun bi prispeval največ 190 milijonov evrov na leto.
- S 1. julijem 2025 bi začeli plačevati nov obvezni socialni prispevek. Delavci in delodajalci naj bi plačevali po en odstotek od bruto plače, upokojenci pa odstotek neto pokojnine. Tisti, ki so hkrati delavci in delodajalci, na primer samostojni podjetniki in kmetje, bi plačevali dva odstotka bruto plače.
- Z letom 2028 ali pozneje bi uporabniki začeli iz žepa doplačevati 10 odstotkov vrednosti storitev dolgotrajne oskrbe in 20 odstotkov tako imenovanih dodatnih storitev.
Današnja sprememba se nanaša na zadnji vir, torej na doplačila iz žepa. Po predlogu, ki ga je sprejela vlada, bi se doplačila uvedla leta 2032, a sta poslanski skupini Svobode in SD predlagali amandma, s katerim se ta rok približuje za štiri leta.
To je edini amandma koalicijskih strank, ki se mu ni pridružila Levica, stranka ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, ki je pripravil zakonski predlog. Člana odbora Miha Kordiš in Milan Jakopovič iz Levice sta glasovala proti, vendar imata Svoboda in SD v državnem zboru večino tudi brez najmanjše koalicijske stranke. Izid glasovanja pri tem amandmaju je bil osem za in sedem proti.
Predlog za doplačila iz žepa je zanimiv tudi zato, ker trenutno poznamo sistem doplačil v zdravstvu, a je koalicija pred kratkim odločila, da bo tam z začetkom prihodnjega leta ukinjen. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki ga je koalicija prejšnji teden poslala v zgodovino, je namreč zavarovanje pred doplačili za zdravstvene storitve in zdravila.
Maljevac: Osnova zakona je človek
“Uporabnik storitev dolgotrajne oskrbe je lahko naša babica, prijatelj, ki je utrpel poškodbe v prometni nesreči, sosed s težavami v duševnem razvoju, teta, ki je oslepela,” je na odboru uvodoma povedal minister Maljevac.
“Zelo hitro lahko ta babica, prijatelj, sosed ali teta postane vsak od nas. Oziroma slej ko prej to tudi bomo,” je dodal.
Poudaril je, da je sistem treba urediti, predlagani zakon pa po njegovem to zagotavlja. “Določa dostopnost in govori o tem, kako sistem materialno, finančno, dolgoročno, tehnično in infrastrukturno pripeljati do uporabnika. Uporabnik, torej človek, je bil osnova pri oblikovanju tega zakona. Z njim ni nihče na slabšem, nabor storitev širimo, dostopnost pa tudi,” je dejal.
Po nujnem postopku
SDS je poskušala spremeniti način parlamentarnega postopka, a zakon bo obravnavan po nujnem postopku, kot je od začetka želela koalicija. Zahteva SDS pa je obravnavo samo zamaknila za en dan.
Seja odbora se je začela v četrtek okoli pol štirih popoldne, najprej pa poslanke in poslanci slabi dve uri razpravljali o predlogu sprememb zakona o socialnem varstvu, ki je delno povezan z ureditvijo dolgotrajne oskrbe.
Tudi v SDS in NSi proti prispevku
V SDS trdijo, da je predlog zakona o dolgotrajni oskrbi škodljiv in slab za upravičence do dolgotrajne oskrbe, prav tako Slovenija že ima zakonsko podlago za dolgotrajno oskrbo.
Poslanec SDS Zvone Černač je na odboru poudaril, da je zakon o dolgotrajni oskrbi sprejela že prejšnja vlada, aktualna vlada pa je bila do njega zelo kritična, a nato je pripravila nov zakon, ki se od veljavnega ne razlikuje bistveno. Kljub temu pa bi po njegovih besedah aktualni predlog nekatere pravice okrnil, med drugim zato, ker še zamika njihovo uveljavitev. Glavni razlog, da SDS predloga ne podpira, pa je predviden način financiranja.
“Na plečih tistih, ki potrebujejo ta zakon in bi morali pravice uživati že dobrega pol leta, se greste neke vrste politični revanšizem,” je dejal.
Tudi v manjši opozicijski stranki Novi Sloveniji so poudarili, da je bil prvi zakon o dolgotrajni oskrbi sprejet že leta 2021 in da aktualni predlog ni bistveno drugačen od veljavnega, a vseeno slabši.
Poslanec NSi Aleksander Reberšek je spomnil, kako aktualna koalicija ponavlja, da je veljavni zakon slab in ga je zato treba spremeniti. “Naivno sem pričakoval, da bomo zdaj dobili idealen, popoln zakon, s katerim bomo čisto vsi zadovoljni, a glej ga zlomka, zakonodajno pravna služba državnega zbora ga je raztrgala,” je dejal in naštel organizacije, ki so na aktualni predlog podale kritične pripombe.
Najbolj pa so tudi v NSi kritični do predvidenega obveznega prispevka. Del Reberškove razprave si lahko ogledate v spodnjem posnetku.
Poslanec SD Soniboj Knežak, ki je v parlamentu sedel že v prejšnjem mandatu, je Černaču in Reberšku odgovoril s pohvalo, da je prejšnji vladi kot prvi uspelo sprejeti ta zakon. “Veseli me, da sta nam dali priliko, da temelje, ki ste jih postavili, nadgradimo,” je dejal.
Zavrnil pa je kritike, da aktualna koalicija ljudem samo jemlje. Spomnil je na pomoč države ob lanski visoki rasti cen energentov.
Podobno kot leta 2021
Aktualna vlada je nov zakon o dolgotrajni oskrbi pripravila prav zaradi opozoril, da je tisti, ki ga je konec lanskega leta sprejela prejšnja koalicija pod vodstvom Janeza Janše, neizvedljiv. Zato so za eno leto zamaknili izvajanje veljavnega zakona in se lotili njegove prenove. Zamik je bil potrjen tudi na referendumu.
Nov zakon pa je naletel na skoraj enake kritike kot Janšev. Zakonodajno pravna služba državnega zbora (ZPS) je spisala za 40 strani pripomb, kar je za eno stran manj kot na predlog prejšnje vlade. V obeh primerih pa je napisala, da so posamezne določbe in tudi celota nejasne. Večkrat je podvomila o skladnosti z ustavo.
Zakonodajno pravna služba je v zadnjih dneh koaliciji pomagala pisati amandmaje, ki naj bi predlog izboljšali. Tudi v več amandmajih pa je ugotovila več pomanjkljivosti oziroma nejavnosti, je sporočila predstavnica ZPS na seji odbora. Ob tem je opozorila, da še niso uspeli primerjati amandmajev med seboj.
Nekateri so zaskrbljeni
Zavod za zdravstveno zavarovanje, ki bo skrbel za novo socialno zavarovanje, je sporočil, da morajo poslanke in poslanci predlog spremeniti, če želijo, da bo izvedljiv.
Več sprememb so želeli tudi centri za socialno delo, ki bodo postali vstopne točke za ocenjevanje upravičenosti posameznikov do dolgotrajne oskrbe. Bojijo se, da ne bodo zmogli opravljati novih nalog.
Nagovor sekretarke skupnosti centrov za socialno delo Tatjane Milavec si lahko ogledate v spodnjem posnetku.
Na pomanjkljivosti je opozoril tudi Denis Sahernik, sekretar skupnosti socialnih zavodov, ki zastopa domove za starejše in druge institucije. Opozoril je, da tudi po aktualnem predlogu ostaja enaka grožnja kot v veljavnem zakonu, namreč, da je obseg storitev, ki bodo financirane iz javnih sredstev, premajhen.
“Obstaja nevarnost, da bodo morali uporabniki nekatere nujno potrebne storitve doplačevati,” je dejal, nato pa dodal, da bo takšno doplačevanje glede na besedilo predloga v resnici dejstvo.
Do predloga so bile kritične tudi nekatere druge organizacije, na primer društvo za pomoč osebam v motnjami v razvoju “Vesele nogice” in socialna zbornica, ki želi izvajati strokovni nadzor v dolgotrajni oskrbi s svetovanjem. Medtem pa ga na primer podpirajo v društvu za dostojno starost Srebrna nit in na inštitutu za socialno varstvo, ki je intenzivneje sodeloval pri njegovi pripravi.
Zamik izvajanja pravic
Veljavni zakon, ki ga je sprejela Janševa koalicija, financiranja ni opredelil, ampak je samo napovedal, da bo nov obvezni socialni prispevek uveden do konca leta 2025. Predvidel je tudi financiranje iz demografskega sklada, ki ga ni na vidiku, in iz evropskih sredstev. Do sprememb pa bi potreben dodatni denar prišel iz proračuna, še piše v veljavnem zakonu.
V primerjavi s tem zakonom bi aktualni predlog tudi zamaknil začetek izvajanja sprememb. Organizacije naj bi namreč potrebovale čas, da se na to pripravijo, pojasnjujejo na ministrstvu za solidarno prihodnost.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje