Kako bi vlada rešila financiranje dolgotrajne oskrbe, ki je najbolj pereče vprašanje pri urejanju enega najbolj pomanjkljivo urejenih sistemov v državi? Predvidela je tri vire, ki bi začeli potreben denar zagotavljati postopoma. Mnoge organizacije pa imajo pri tem velike zadržke.
Letos naj bi po 20 letih napovedi vendarle dobili sistemsko ureditev skrbi za tiste, ki ne morejo skrbeti sami zase. Koalicija z zakonom o dolgotrajni oskrbi hiti, saj ga je vlada sprejela že prejšnji teden, ta teden pa je pristojno ministrstvo za solidarno prihodnost začelo še zadnja, zaključna usklajevanja s socialnimi partnerji in strokovno ter civilno javnostjo. Kaže pa, da bo največ pozornosti deležno težavno vprašanje financiranje, ki je po oceni mnogih poznavalcev glavni razlog, da nobeden od dosedanjih poskusov ureditve sistema dolgotrajne oskrbe še ni uspel.
Kot je želel Boštjančič
Predlog aktualnega ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca je deležen kritik, vse odkar je sredi maja predstavil prvo različico besedila. Tista je vsebovala samo vsebinske rešitve, torej, kako bi se podeljevale pravice in organiziralo izvajanje storitev.
Kako bo dolgotrajna oskrba plačana, takrat namreč na solidarnostnem ministrstvu še niso natančno vedeli. Od konca maja so nato skupaj s finančnim ministrstvom, ki ga vodi Klemen Boštjančič, pripravili več različic finančne ureditve. Nazadnje so določbe, ki opredeljujejo financiranje, spreminjali celo med vladno obravnavo.
Predlog zakona, ki ga je vlada poslala v parlament, pa vsebuje enako rešitev za financiranje, kot so jo napovedala prva javno razkrita izhodišča. Po naših neuradnih informacijah je to edina različica, na katero je bilo Boštjančičevo ministrstvo pripravljeno pristati.
Vlada tako predlaga, da se bo dolgotrajna oskrba plačevala iz treh virov, ki bodo uvedeni postopoma:
- Državni proračun bi prispeval največ 190 milijonov evrov na leto.
- S 1. julijem 2025 bi začeli plačevati nov obvezni socialni prispevek. Delavci in delodajalci naj bi plačevali po en odstotek od bruto plače, upokojenci pa odstotek neto pokojnine. Tisti, ki so hkrati delavci in delodajalci, na primer samostojni podjetniki in kmetje, bi plačevali dva odstotka bruto plače.
- Z letom 2032 bi uporabniki iz žepa doplačevali 10 odstotkov vrednosti storitev dolgotrajne oskrbe in 20 odstotkov tako imenovanih dodatnih storitev.
Vladna zagata
Očitno je, da želi vlada financiranje dolgotrajne oskrbe utemeljiti predvsem na novem socialnem prispevku, vendar hkrati noče preveč obremeniti plač. Zato je predvidela tudi proračunsko financiranje. Ker pa finančno ministrstvo iz tega naslova ni pripravljeno obljubiti več kot 190 milijonov evrov na leto, se je vlada znašla v zagati.
Po neuradnih podatkih so ocenili, da kmalu po letu 2030 niti prispevek in 190 milijonov proračunskih evrov ne bi zadostovalo. Dolgotrajna oskrba naj bi leta 2026 sicer stala 1,064 milijarde evrov, leta 2030 pa že 1,326 milijarde evrov iz javnih virov.
Grozilo naj bi, da bo leta 2032 treba zagotoviti še tretji finančni vir in vlada ga je našla v doplačilih iz lastnih sredstev oziroma iz žepa. To je zanimivo predvsem zato, ker trenutno poznamo sistem doplačil na področju zdravstva, koalicija pa se trudi, da bi ga tam ukinila. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki koalicijo tako zelo moti, je namreč zavarovanje pred doplačili za zdravstvene storitve in zdravila.
V primeru dolgotrajne oskrbe naj bi doplačila znašala 10 odstotkov vrednosti storitev dolgotrajne oskrbe in 20 odstotkov vrednosti dodatnih pravic, torej storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter storitev e-oskrbe.
“Temu nismo bili priča niti v ‘totalitarni’ Jugoslaviji”
Z vladnim predlogom rešitve za financiranje so mnogi nezadovoljni. Delodajalci odločno nasprotujejo novemu prispevku in predlagajo druge vire, sindikati pa se predvsem čudijo, da bi bila višina proračunske varovalke omejena z nominalnim zneskom, česar pri drugih javno financiranih sistemih ni.
V Zvezi društev upokojencev pa so na primer ostro protestirali proti predlogu, da bi upokojenci obvezni socialni prispevek plačevali iz neto pokojnin. Ministrstvo za solidarno prihodnost je sprva napovedalo, da bo prispevek za upokojence plačevala pokojninska blagajna, so opozorili.
“Plačevanje prispevka iz neto pokojnin pomeni direkten vdor v pokojninski sistem, kakršnemu še nismo bili priča niti v ‘totalitarni’ Jugoslaviji niti v Sloveniji. Višina odmerjenih pokojnin temelji namreč na sistemu neto plač, pri delodajalcih in delojemalcih pa se prispevki plačujejo iz bruto zneskov in povečanja prispevnih stopenj praviloma ne pomenijo znižanja neto plač,” so zapisali in omenili možnost ustavne presoje.
Poleg tega v zvezi kot sporen vidijo tudi predlog za doplačila iz žepa. Če se pri tem ne bi upošteval ekonomski položaj uporabnikov storitev, si jih bodo lahko privoščili samo premožnejši, so pojasnili.
S pomisleki glede plačil prispevka iz neto pokojnin se strinjajo tudi v društvu Srebrna nit, ki zastopa starejše. Vendar opozarjajo, da različni pogledi na financiranje ne smejo spet postati razlog za zamik ureditve ureditev sistema dolgotrajne oskrbe.
“Sistemski vir financiranja dolgotrajne oskrbe je torej treba najti in upiranje ne vodi nikamor,” so zapisali v sporočilu za javnost, “potencialni uporabniki teh storitev moramo torej ugrizniti v to gnilo jabolko in prav vsi, tudi upokojenci, ki smo, mimogrede, tudi najštevilčnejši uporabniki, se moramo sprijazniti in prispevati svoj delež. Brez v zakonu navedenih participacij pač ne bo šlo, sicer bomo spet ostali brez zakona. Seveda se lahko odstotki še dogovorno spreminjajo in popravljajo.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje