Dolgotrajni postopki slabijo dostop do informacij javnega značaja

Društvo novinarjev Slovenije (DNS) ob svetovnem dnevu pravice vedeti objavlja analizo pritožbenih in sodnih postopkov pri dostopu do informacij javnega značaja, ki jo je v okviru magistrskega študija pripravila novinarka POP TV in članica upravnega odbora DNS.

Kot so povzeli, analiza razkriva resne sistemske ovire pri uresničevanju pravice do dostopa do informacij javnega značaja in razgalja pomanjkljivosti mehanizmov transparentnosti v Sloveniji.

Zajema 54 primerov iz obdobja 2013-2023, v katerih so novinarji ali medijske hiše vložili pritožbo pri Informacijskem pooblaščencu. Ta je pritožbam novinarjev – zakaj bi zahtevani dokumenti morali biti javni – ugodil, nato pa so zavezanci odločbe izpodbijali na upravnem sodišču.

Med ključnimi ugotovitvami analize v DNS izpostavljajo, da novinarji v povprečju predstavljajo slabih deset odstotkov tistih, ki se pritožijo pri Informacijskem pooblaščencu. Najkrajši pritožbeni postopek pri Informacijskem pooblaščencu je trajal 12 dni, najdaljši več kot leto dni. Na Upravnem sodišču so postopki v večini primerov trajali od enega do treh let.

Novinarji na sodbo čakajo dve leti

V povprečju so novinarji morali na odločitev čakati dve leti. Najdaljši postopek, ki je kar trikrat prestal sodno presojo, je trajal kar šest let, štiri mesece in deset dni. Novinarka Financ je namreč skoraj šest let in pol čakala na zapisnike sej DUTB, na katerih so izbrali zunanje svetovalce. Novinarka RTV pa je več kot štiri leta in štiri mesece od državnega podjetja Telekom čakala podatke o tem, katerim družbam in posameznikom je podjetje brezplačno podarilo telefone in impulze. Kot so zapisali v DNS, gre za primere, ki ponazarjajo, kako lahko dolgotrajni postopki razvrednotijo pomen pravice do dostopa do informacij.

Kot primer, ko organi zavezanci z vlaganjem tožb očitno zavlačujejo, so navedli upravni spor, ki ga je sprožil SDH, čeprav je že razpolagal s predhodno sodbo upravnega sodišča, da so "privatizacijske pogodbe" o prodaji družb v državni lasti absolutno javne, ne glede na to, da so označene kot poslovna skrivnost.

Tudi pravne pomanjkljivosti so časovne

Za eno glavnih pomanjkljivosti slovenske pravne ureditve so v DNS označili predolge roke za odločanje zavezancev že na prvi stopnji. "Dvajset delovnih dni, kar pomeni približno 30 koledarskih dni, ter možnost dodatnega 30-dnevnega podaljšanja tega roka predstavljajo hud odmik od načela, da mora biti postopek za dostop do informacij javnega značaja hiter," so poudarili.

Zato med drugim predlagajo, da se rok za odločitev o zahtevi z 20 delovnih dni skrajša na deset ter da se uvede pravno sredstvo zoper 30-dnevno podaljšanje roka, ki trenutno ne obstaja in nihče ne preverja, ali je zavezanec upravičeno podaljšal že sicer dolg zakonski rok. Prav tako predlagajo, da se formalno uzakoni poseben status novinarjev v postopku pred upravnem sodišču.

Želijo si sprememb zakonodaje, da se za upravni postopek po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja predvidijo določene posebnosti, kot je določba v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, po kateri mora upravno sodišče v sporih zoper odločitev protikorupcijske korupcije odločiti v treh mesecih.

V DNS sicer pozdravljajo spremembo zakona o medijih, s katero se rok za odgovore na novinarska vprašanja skrajšuje s sedmih na pet delovnih dni. Ocenjujejo, da gre za pomemben korak k večji učinkovitosti in pravočasnosti pridobivanja informacij, ki so ključne za kakovostno in odgovorno novinarstvo.