Menu Item
Drago Šketa je bil znova imenovan na funkcijo generalnega državnega tožilca. Podprlo ga je 54 koalicijskih poslancev, proti je glasovalo 25 poslancev. Pomisleki opozicijske SDS so se dotikali predvsem dela v prvem mandatu.
DZ je danes s 54 glasovi za in 25 proti generalnega državnega tožilca Draga Šketo znova imenoval na to funkcijo. Kandidata so podprli v koalicijskih poslanskih skupinah, pomisleke glede njegovega preteklega dela pa imajo poslanci opozicije. Šketa bo nov šestletni mandat nastopil v začetku maja.
Generalnega državnega tožilca imenuje državni zbor na obrazložen predlog Državnotožilskega sveta po predhodni pridobitvi mnenja vlade, Šketa pa je bil edini kandidat za to funkcijo.
Predsednik Državnotožilskega sveta Igor Lučovnik je danes pozitivno oceno sveta povzel z besedami, da je kandidatov strateški program dela državnega tožilstva celovit, konkreten in ambiciozen ter tudi širše umeščen v kriminalitetno politiko. Pregled njegove vsebine pokaže dobro poznavanje tematike in široko širino kandidata, ki natančno, konkretno in izčrpno obravnava vsa zahtevana področja ter tudi konkretizirano vizijo državnega tožilstva v prihodnosti. V predstavitvi pred Državnotožilskim svetom pa je po besedah Lučovnika izkazal širok nabor podatkov in znanj ter obširno predstavil svojo vizijo državnega tožilstva v prihodnosti.
SDS s pomisleki o njegovem preteklem delu
Kandidata je podprla tudi vlada, ki ocenjuje, da je Šketa osebnostno in strokovno primeren ter ustrezen za vnovično imenovanje za generalnega državnega tožilca. Kot izhaja iz mnenja, je na podlagi kandidatovega življenjepisa in strateškega programa dela mogoče utemeljeno sklepati, da ima visoko stopnjo integritete in strokovne usposobljenosti.
S tem so strinjali tudi v koalicijskih Gibanju Svoboda, SD in Levici, saj so njihovi poslanci kandidat podprli. Med koalicijskimi strankami so svoje stališče danes predstavili le v Svobodi, kjer po besedah Janje Sluga menijo, da Šketa izpolnjuje strokovne pogoje, v programu dela pa je naslovil ključne težave, s katerimi se sooča državno tožilstvo.
Nasprotovanje kandidatu pa so izrazili v poslanski skupini SDS, kjer imajo po besedah Dejana Kaloha pomisleke zaradi njegovega preteklega dela na področju učinkovitega dela celotne državnotožilske organizacije. Kot je dejal, so bili v prvem mandatu Škete priča nekaterim “šlamastikam”, kjer se tožilstvo ni odločilo za pregon.
Šketa v predstavitvi opozoril na kadrovsko sliko državnega tožilstva
Šketa je sicer v svoji predstavitvi na skupni seji mandatno-volilne komisije in odbora za pravosodje med drugim opozoril predvsem na pomanjkljivo kadrovsko sliko državnega tožilstva. Kot je izpostavil, se na državnem tožilstvu spopadajo z odhodi tožilcev, saj da gre za odgovorno in stresno delo, ob tem pa tožilci ne prejemajo primernega plačila. Kadrovski deficit bo po njegovih besedah v prihodnje izziv predvsem zaradi porasta določenih kaznivih dejanj.
Novoimenovani generalni državni tožilec je skoraj celotno kariero gradil v državnotožilski organizaciji, sprva kot strokovni sodelavec, kasneje kot pomočnik okrožnega državnega tožilca, nato kot okrožni državni tožilec. Bil je tudi vodja Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, vse do leta 2017, ko je prevzel funkcijo generalnega državnega tožilca.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!