Drago Šketa je od vlade dobil pozitivno mnenje h kandidaturi za generalnega državnega tožilca. Šketa se tako poteguje za nov mandat na tem mestu. Kandidat je osebnostno in strokovno primeren ter ustrezen za vnovično imenovanje za generalnega državnega tožilca, vlada navaja v mnenju, ki ga bo poslala Državnotožilskemu svetu.
Po mnenju vlade je na podlagi življenjepisa in strateškega programa dela Draga Škete mogoče utemeljeno sklepati, da ima visoko stopnjo integritete in strokovne usposobljenosti. Ugotavlja, da bo tudi v prihodnje z vso predanostjo in vztrajnostjo zavezan k doseganju opredeljenih ciljev in bo pozitivno prispeval k vzpostavitvi in krepitvi institucije državnega tožilstva kot dobro delujoče, moderne in pregledne organizacije.
S tem bo prispeval k utrjevanju pravne države in vladavine prava, predvsem tudi v smeri doseganja večje stopnje zaupanja strokovne in laične javnosti v delo državnega tožilstva ter pridobitve ugleda na mednarodni ravni, je zapisano v mnenju, ki so ga STA posredovali z ministrstva za pravosodje.
Kandidatove dozdajšnje bogate vodstvene izkušnje bodo v pomoč pri doseganju zastavljene vizije, pri organizaciji dela in ustreznem odzivanju na vsakodnevno problematiko znotraj državnotožilske organizacije. Prav tako bodo v pomoč pri soočanju s številnimi izzivi državnega tožilstva. Kandidat ima po navedbah vlade izdelana stališča do vseh strateških vprašanj, predstavil pa je jasno in konkretno vizijo državnega tožilstva v prihodnosti.
Aktualni mandat Šketi poteče v začetku maja
Šketa je bil edini kandidat na razpisu, ki ga je ministrstvo za pravosodje objavilo 4. novembra lani. Generalnega državnega tožilca imenuje DZ na obrazložen predlog Državnotožilskega sveta po predhodni pridobitvi mnenja vlade, in sicer za dobo šestih let z možnostjo ponovnega imenovanja.
Šketi bo aktualni mandat generalnega državnega tožilca potekel v začetku maja.
Poleg zapisanega je vlada dala soglasje tudi k spremembi odredbe o številu mest državnih tožilcev. Z njo se spreminja struktura števila mest glede na pripad zadev in obremenjenost posameznih državnih tožilstev, upoštevaje število in zahtevnosti zadev, ki jih rešujejo. Nezasedena mesta se v nazivu okrajni oziroma okrožni državni tožilec s prerazporeditvijo prenašajo na tista okrožna državna tožilstva, ki pripada ne obvladujejo zaradi kadrovske podhranjenosti. Sprememba ne vpliva na končno skupno število mest državnih tožilcev, so navedli na vladi.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!