Menu Item
Državni svetniki so zavrnili predlog odložilnega veta na protikoronski zakon (PKP 10), ki so ga poslanci državnega zbora sprejeli na ponedeljkovi seji. O zakonu, ki je največ prahu dvignil predvsem z začasnim dvigom najvišjih zdravniških plač, tako poslanci ne bodo še enkrat glasovali. Več svetnikov je opozorilo, da ni razlogov za neenakomerno poseganje v plačni sistem in da bi se odprava omejitev morala razširiti tudi na ostale javne uslužbence, je pa prevladalo mnenje, da je treba zakon čimprej uveljaviti.
Državni svetniki so s 5 glasovi za in 19 glasovi proti zavrnili odložilni veto na novi protikoronski zakon (PKP 10), ki so ga poslanci državnega zbora sprejeli v ponedeljek. Če bi bil odložilni veto sprejet, bi o zakonu morali znova odločati poslanci državnega zbora in ga potrditi s 46 glasovi – prav toliko poslanskih glasov je PKP 10 prejel v ponedeljek.
Največ prahu v PKP 10 je dvignil začasni dvig najvišjih zdravniških plač. Medtem ko so zdravniki do sedaj v enotnem plačnem sistemu javnega sektorja lahko dosegli največ 57. plačni razred (ki znaša 3960 evrov bruto mesečno), PKP 10 strop dviga do 63. plačnega razreda (ki prinaša 5011 evrov osnovne mesečne bruto plače).
Več svetnikov je med obravnavo opozorilo, da neenakomerno poseganje v plačni sistem ni sprejemljivo in ima lahko slabe posledice. “Dvig plač se mora zgoditi na enaki ravni, tako za zdravnike kot za visokošolske učitelje ter znanstvene svetnike,” je dejala svetnica Branka Kalenić Ramšak in pozvala k ohranitvi razmerij med plačami v javnem sektorju. Sicer bodo imeli zdravniki višje plače kot profesorji, ki so jih učili, je dejala.
“Nikakor ne nasprotujemo posegu v plačni sistem javnega sektorja z dvigom šestih plačnih razredov za zdravnike. Nasprotujemo pa takšnemu dvigu samo in izključno za zdravnike,” je navedla Kalenić Ramšak in podprla izjavo Rektorske konference RS in Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitucij Slovenije. “Ob vzpostavitvi enotnega plačnega sistema javnega sektorja so bila postavljena razmerja med delovnim mestom visokošolskega učitelja in zdravnika. Zato pričakujemo, da se tudi v prihodnje ohranijo vsa ostala razmerja, vezana na ta osnovna izhodišča,” je dejala svetnica.
Več napovedi ustavne presoje
Da bi se odprava omejitev razširila tudi na ostale javne uslužbence in obveljala trajno, je predlagala tudi pogajalska skupina sindikatov javnega sektorja. Kot je pojasnil vodja pogajalske skupine, sicer predsednik sindikalne centrale Pergam, Jakob Počivavšek, ni nobenega razloga, da se omejitev odpravi samo za zdravnike. Pergam je po ponedeljkovem sprejetju PKP 10 sporočil, da so zgroženi nad nadaljevanjem prakse sprejemanja zakonodaje brez kakršnega koli sodelovanja javnosti ter na način, ko se z enim zakonom posega v številne predpise in se tako povsem nepregledno spreminja pravni red. Kot najbolj problematične so ocenili določbe, ki posegajo v sistem plač v javnem sektorju, ki da so neutemeljeno selektivne in napovedali ustavno presojo.
“Plačni privilegij za zdravnike in zobozdravnike je posebej zavržen v luči dejstva, da je vlada sindikatom javnega sektorja na dan božičnih praznovanj pisno sporočila, da se ni pripravljena pogajati o usklajevanju vrednosti plačnih razredov v javnem sektorju, s katerim bi naslovili plače zaposlenih v spodnjem delu plačne lestvice, katerih osnovne plače so pod ravnijo minimalne plače, in dogovorili redno usklajevanje vrednosti plačnih razredov z inflacijo in drugimi makroekonomskimi gibanji,” so dodali v Konfederaciji sindikatov Slovenije Pergam.
Fides in Mladi zdravniki za izstop iz enotnega plačnega sistema
Državni svetnik Peter Požun je med razpravo pred glasovanjem navedel, da javnost ni bila deležna obrazložitve, zakaj si ravno zdravniki zaslužijo višje plače. Meni, da bi v zakonu moralo pisati, kaj morajo zdravniki dodatno početi za višje plače, in da ukrep višjega plačnega razreda za zdravnike in zobozdravnike ne bo začasen, ampak se bo prelevil v kolektivne pogodbe. Opozoril, da se zaradi tega čakalne dobe ne bodo zvišale in tudi ne dvignila kakovost obravnave pacientov. “Vse to vodi k razkroju javnega zdravstvenega sistema,” je dejal Požun. “PKP 10 je še en v vrsti interventnih zakonov, ki predstavlja zlasti nove finančne obveznosti in dodatno zadolževanje države,” meni državni svetnik Dejan Crnek, ki je zakon označil za “lepljenko”.
Kot smo poročali, v skupini Mladi zdravniki v dvigu, ki je predviden s PKP 10, ne vidijo rešitve plačne problematike zdravnikov, zaposlenih v javnem zdravstvu. V zdravniškem sindikatu Fides, ki ga vodi Konrad Kuštrin, pa so poudarili, da “gesto vlade” razumejo, a se v plačnem sistemu nasploh ne vidijo več. Za izstop zdravstvenih delavcev iz enotnega sistema plač v javnem sektorju se zavzemajo tudi Mladi zdravniki.
Minister za zdravje Janez Poklukar je pojasnil, da dvig plačnega stropa za zdravnike in zobozdravnike ministrstvu za zdravje daje podlago za pripravo pogajalskih izhodišč z zdravniškim sindikatom. Na podlagi tega bodo nato lahko s Fidesom začeli pogajanja o višanju zdravniških plač, je napovedal minister.
Kasneje so poslanci v državnem zboru s 46 glasovi za in 19 proti potrdili še vladni sklep o nedopustnosti naknadnega zakonodajnega referenduma o novem interventnem zakonu. Proti sklepu, da na zakon ni mogoče razpisati referenduma, so glasovali poslanci LMŠ, SAB, SD, Levice in poslanske skupine nepovezanih poslancev. S tem se zagotavlja pravna podlaga, da bo mogoče zakon hitreje uveljaviti.
Sporna praksa vlaganja “antivetov”
Lidija Jerkič je v imenu interesne skupine delojemalcev napovedala, da o vetu ne bodo glasovali, čeprav ga vsebinsko podpirajo. “Žal vloženi veto ponovno, kot že nekajkrat do sedaj, pomeni zlorabo ustavnega instituta veta, ki ga tudi s sprejetimi amandmaji ni mogoče popraviti. Izrek in obrazložitev sta si med seboj v nasprotju, predlog veta pa ni vložen z namenom ponovnega razmisleka o vsebini zakona na državnem zboru, temveč zato, da zakon nemudoma prične veljati. Da je temu tako, pokaže tudi dejstvo, da bodo predlagatelji veta glasovali proti,” pravijo člani interesne skupine delojemalcev.
Zahtevo za odložilni veto je namreč vložila skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Brankom Šumenjakom, ki je dejal, da ljudje čakajo na uveljavitev ukrepov, glasovanje o vetu pa je edini način, da se uveljavitev novega interventnega zakona pospeši. Jerkič je napovedala vložitev ustavne presoje sporne prakse vlaganja tako imenovanih “antivetov”, sporne člene zakona pa bodo dali v ustavno presojo. Dvorano je pred glasovanjem zapustila.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje