Državni svetniki z vetom zaustavili dva zakona

Na predlog skupine svetnikov s prvopodpisanim Markom Lotričem je državni svet izglasoval veto na zakon o splošnem upravnem postopku. Državni svet je sledil oceni predlagateljev, da sprejete zakonodajne rešitve predstavljajo "nepremišljen in nesorazmeren poseg v temeljna ustavna načela in ustavno procesna jamstva, ker se znižujejo standardi pravne varnosti za posameznike, vključene v upravne postopke".

Predlagatelji veta so bili kritični do dejstva, da je na predlog zakona v postopku sprejemanja letelo več opozoril zakonodajno-pravne službe DZ, komisije DS za državno ureditev in Sodnega sveta o neskladjih sprememb z ustavo in pravnim sistemom, a so bile sporne rešitve kljub temu sprejete. Minister za javno upravo Franc Props je na seji izpostavil, da je zakon nastal v sodelovanju s pravno in upravno stroko, da pa so mnenja tudi znotraj stroke pač različna.

Novela med drugim uvaja pravico stranke, da si namesto s tolmačem v upravnih postopkih pomaga z jezikovnim pomočnikom, a po mnenju predlagateljev veta je ureditev nejasna, ne določa minimalnih zahtev glede jezikovnega znanja, organ pa lahko samovoljno ocenjuje smiselnost njegove uporabe. Props je odgovarjal, da se z vzpostavitvijo jezikovnega pomočnika uresničuje ustavna pravica do spremljanja postopka v svojem jeziku. Če bi vsakič zagotavljali uradnega tolmača, bi s tem celoten postopek lahko bistveno otežili in ga naredili manj dostopnega.

Svetniki so zakonu očitali tudi, da ustvarja nepredvidljivost pri rokovanju z vlogami. Rok za izdajo odločbe začne teči od dneva prejema vloge in ne več od prejema popolne vloge. Hkrati se črta instrukcijski rok petih delovnih dni, v katerem je moral organ stranko pozvati k dopolnitvi vloge. Najresnejši poseg v ustavna procesna jamstva pa po njihovi oceni predstavljajo spremembe glede ureditve vročanja. Novela namreč bistveno skrajšuje rok za nastanek fikcije vročitve, in sicer s 15 dni na zgolj sedem dni od odpreme dokumenta, oziroma od takrat, ko je bil dokument puščen v predalčniku.

Sporna je zanje tudi možnost izdaje odločbe brez obrazložitve, če se stranka odpove pravici do pritožbe že pri ustni razglasitvi. Kot zadnje pa so navedli tudi zanje sporno omejitev pravice do obrambe v postopkih, kjer se obravnavajo tajni podatki.

Props je na drugi strani zagotavljal, da je osrednji cilj spremembe zakona vzpostavitev pravnih podlag za to, da bodo upravni organi lahko učinkoviteje in hitreje vodili upravne postopke, da bodo posledično stranke hitreje prejele upravno odločitev, da bodo upravni organi optimizirali svoje delovanje. Novela po njegovem prinaša številne nujne poenostavitve postopkov, več digitalizacije, samodejno izdajanje potrdil iz uradnih evidenc, možnost izdaje odločbe brez obrazložitve in hitrejše vročanje dokumentov.

Zagotovil je, da odločitev za pripravo tega zakona ni bila politična, da gre za strokovno odločitev, utemeljeno s slabimi izkušnjami državljanov in gospodarstva v upravnih postopkih. Po seji je sporočil, da ga veto preseneča, saj DS med drugim zastopa prav interese gospodarstva in lokalnih skupnosti in si želi, da z vetom ne bodo zamudili priložnosti, da bi z nujno potrebnimi spremembami in posodobitvami gospodarstvu olajšali poslovanje in ljudem uresničevanje pravic.

Državni svet z vetom tudi nad novelo zakona o gozdovih

Na predlog komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je državni svet izglasoval odložilni veto na novelo zakona o gozdovih. Med drugim ocenjuje, da je bil predvideni večji obseg sankcioniranj vključen brez ustrezne utemeljitve, čeprav prinaša velike posledice za lastnike gozdov, ki so sporne z vidika posega v lastninsko pravico.

Kot je na današnji seji opozoril državni svetnik ter predsednik komisije Branko Tomažič, novela zakona o gozdovih poglablja obstoječe težave prekomernega poseganja v zasebno lastnino. Posebej problematičen se jim zdi del novele, ki spreminja 77.c člen veljavnega zakona. Po Tomažičevih besedah se po novem kot prekršek sankcionira ne le sečnja, temveč tudi spravilo lesa brez odločbe oziroma v nasprotju z njo.

Generalni direktor direktorata za gozdarstvo in lovstvo na kmetijskem ministrstvu Gregor Meterc je izpostavil, da je bila sporna dikcija, ki spreminja 77. člen, zapisana že v gradivu, ki je bilo v javni obravnavi. Kot je pojasnil, gre pri spremembi 77. člena za uskladitev s 17. členom zakona o gozdovih. "Tu gre zgolj za odpravo pomanjkljivosti iz trenutno veljavnega zakona o gozdovih," je povedal.

Državni zbor bo moral zdaj o obeh zakonih glasovati še enkrat, pri ponovnem odločanju pa bo za sprejetje potrebnih 46 glasov.