Fotografija je simbolična (Foto: Lukas Barth/REUTERS)
Znani so izsledki največje mednarodne študije, v kateri so raziskovalci potrjevali stranske učinke cepiv proti covidu-19. V študiji so pregledali podatke več kot 99 milijonov ljudi, ki so prejeli najmanj en odmerek cepiva, v izsledkih pa niso le potrdili že znanih stranskih učinkov, ampak odkrili dva nova. Specializant infektologije David Zupančič je poudaril, da gre za resna, a izjemno redka zapleta. Obenem pa opozoril na pomanjkljivosti študije.
Od začetka epidemije covida-19 je bilo za cepljenje proti tej bolezni porabljenih več kot 13,5 milijarde odmerkov. Do novembra 2023 je vsaj en odmerek cepiva proti covidu-19 prejelo 70,5 odstotka svetovne populacije. Ravno visoka precepljenost je tista, zaradi katere so se raziskovalci odločili, da podrobneje pregledajo s temi cepivi povezane stranske učinke.
V študiji, ki je bila prejšnji petek objavljena v znanstveni reviji Vaccine in velja za največjo doslej, so raziskovalci pregledali anonimizirane zdravstvene podatke več kot 99 milijonov ljudi iz osmih držav, ki so prejeli enega ali več odmerkov cepiva proti covidu-19 proizvajalcev Pfizer, Moderna ali AstraZeneca.
Podatke ogromne baze cepljenih ljudi so nato raziskovalci primerjali s pričakovano stopnjo obolenj v populaciji pred epidemijo. Rezultati so z veliko natančnostjo potrdili že znane povezave med cepivi mRNK (Pfizer in Moderna) in redkimi stranskimi učinki, kot sta miokarditis (vnetje srčne mišice) in perikarditis (tanke plasti, ki pokriva srce). Izsledki so pokazali tudi povezavo med cepljenjem s cepivom AstraZenece ter pojavom Guillain-Barréjevega sindroma (sindrom, pri katerem imunski sistem napade živčnega) in trombozo možganskega venskega sinusa.
“Ne gre za novo razkritje, o katerem prej nismo vedeli nič. Pri tej študiji je ključno, da je preverjala, ali se neželeni učinki, za katere smo vedeli že prej, res pojavljajo v takem obsegu,” je študijo komentiral specializant infektologije DavidZupančič.
Foto: Jan Gregorc/N1
Pomanjkljivosti študije: stranski učinek posledica cepiva ali bolezni?
Zupančič je opozoril, da ima raziskava več pomanjkljivosti, saj pri analizi podatkov ni popolnoma jasno, ali je morda oseba, ki je bila cepljena, sočasno ali pred kratkim prebolela tudi koronavirus. “Naveden zaplet bi lahko bil posledica okužbe, ne cepiva,” je razložil.
“Večje število obsežnih raziskav dokazuje, da je pogostost zapletov po okužbi s covid pomembno večja kot po cepljenju,” je tudi dodal.
Zupančič obenem poudarja, da je treba stranske učinke po cepljenju proti neki bolezni vedno postaviti ob nevarnosti, ki jih prinaša bolezen. “Ja, miokarditis se lahko dokazano pojavi po cepljenju s Pfizerjevim cepivom, a če pogledamo številke, je po prebolelih okužbah bistveno bistveno pogostejši.”
“Tudi raziskava, ki je analizirala specifično tveganje za pojav Guillain-Barre sindroma, je pokazala šestkrat višje tveganje za to bolezen po prebolelem covid-19 kot po cepljenju,” je ponazoril s še enim primerom. Predhodne raziskave so prav tako podobno razmerje stranskih učinkov po preboleli bolezni ali po cepljenju pokazale pri tromboembolizmih, krvavitvah in motnjah strjevanja krvi.
Odkrili neželena stranska učinka: sta resna, a zelo redka
V prej omenjeni mednarodni študiji pa sta omenjena tudi dva neželena stranska učinka, ki prej nista bila preverjeno povezana s cepivi proti covidu-19, pri obeh so odkrili povezavo s cepivom proizvajalca AstraZeneca. Gre za diseminirani encefalomielitis in transverzalni mielitis.
To sta akutna vnetna sindroma živčevja, je zapleteni imeni stranskih učinkov bolj preprosto razložil Zupančič. “Sindroma lahko nastaneta po marsikateri virusni okužbi, in sicer zaradi reaktivnosti naših protiteles, ki ne reagirajo le proti virusu, ampak tudi proti ovojnicam živčnih celic,” je opisal. Dodal je, da gre za zelo resen neželeni učinek, ki se kaže s paralizo, v hudih primerih pa tudi z oteženim dihanjem.
“Mielitis in encefalomielitis se lahko zelo redko pojavita tudi po drugih cepljenjih in po že prebolelih okužbah, ne samo covidnih. V intenzivni negi smo imeli bolnika tudi zaradi tega, po okužbi je prišlo do paralize, nastale so motnje z dihanjem,” je razložil. Bolezen se navadno zdravi v bolnišnici z zelo močnimi protivnetnimi zdravili, v hujših primerih bolnika priključijo na ventilator.
Pri transverzalnem mielitisu gre predvsem za vnetje hrbtenjače. Bolezen povzroči šibkost ali ohromelost mišic v spodnjih okončinah, lahko tudi disfunkcijo mehurja ali črevesja. Med simptomi akutnega diseminiranega encefalomielitisa so poslabšanje vida, vročina, glavobol, zaspanost in epileptični napadi.
Dodal je, da je zaplet zelo redek, to pa potrjuje tudi mednarodna študija. Na milijon cepljenih proti covidu-19 z odmerkom cepiva AstraZenece so namreč odkrili 0,78 primera akutnega diseminiranega encefalomielitisa in 1,82 primera transverzalnega mielitisa.
Glede na dokument Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) o spremljanju neželenih učinkov po cepljenju proti covidu-19 v Sloveniji smo enega od novoodkritih stranskih učinkov, transverzalni mielitis, zaznali tudi pri nas. Koliko prijav v časovni povezavi s cepljenjem so zaznali, z dokumenta ni mogoče razbrati. So pa prijavo transverzalnega mielitisa, zaradi katerega je bila potrebna hospitalizacija, na NIJZ dobili po cepljenju z odmerkom proizvajalca Pfizer in odmerkom proizvajalca AstraZeneca.
Primer(i) po cepljenju s Pfizerjevim cepivom so še v fazi zbiranja podatkov. Pri cepljenju s cepivom AstraZenece je možna povezava z boleznijo, a je obenem obstajala druga, enakovredna razlaga za pojav simptoma, piše v dokumentu NIJZ.
Profesor Jim Buttery, direktor mednarodnega podatkovnega centra o cepivih, je dejal, da za redke neželene učinke pri cepivih navadno izvemo šele po tem, ko je cepljenih več milijonov ljudi. “Klinična preizkušanja ne morejo biti tako obsežna, zato stranske učinke beležimo šele po uvedbi cepiv,” je pojasnil za Guarduian.
“Ker covid-19 ni več tako nevaren, ne cepimo več 40-letnikov”
Raziskava v znanstveni reviji Vaccine je pokazala, da prednosti cepljenja proti covidu-19 še vedno pretehtajo nad morebitnimi neželenimi stranskimi učinki cepiv. Tudi z novoodkritima stranskima učinkoma še vedno ni razloga za skrb, je dejal Zupančič in poudaril, da je še danes jasno, da smo s cepljenjem kljub pojavu neželenih učinkov reševali (in še rešujemo) življenja.
Obenem je pojasnil, da je zaradi manj nevarnih podrazličic koronavirusa danes cepljenja veliko manj. “Zdaj, ko bolezen, ki jo povzroča koronavirus, ni več tako nevarna, ne cepimo vseh.”
Na NIJZ cepljenje proti covidu-19 priporočajo še oskrbovancem domov za starejše, posebej ranljivim kroničnim bolnikom in starejšim od 65 let.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje