Menu Item
Točno pred dvema letoma so v Sloveniji potrdili prvi primer okužbe s koronavirusom, od takrat pa smo skupno zabeležili že skoraj 900.000 okužb. Obvladovanje epidemije je v dveh letih močno zaznamovalo vsakdan Slovencev, a se epidemične razmere ob sicer bolj nalezljivi, a manj nevarni različici omikron vendarle umirjajo, tudi v bolnišnicah.
Pred letom dni je bila Slovenija med redkimi državami v Evropi, kjer še niso potrdili prve okužbe s koronavirusom. Prvi potrjen primer smo dočakali 4. marca, prinesla ga je skupina popotnikov iz Maroka. Kmalu za tem so sledili še drugi vdori virusa v državo, med drugim ga je iz Italije v metliški dom za starejše prinesel zdravnik. Prvi covidni bolnik je umrl 14. marca, bil je oskrbovanec metliškega doma.
Nekaj manj kot dve leti kasneje, po skoraj 900.000 potrjenih okužbah, 6.000 smrtih zaradi covida-19, 30.000 hospitaliziranih bolnikih ter milijonskih stroških zdravljenja, testiranja in cepljenja, se je epidemija tudi v Sloveniji umirila do točke, v kateri se je vlada odločila za precejšnje sproščanje omejitvenih ukrepov.
Tako za veliko večino dejavnosti od nedavnega ni več treba izpolnjevati pogoja preboleli, cepljeni, testirani (PCT), v šolah je odpravljeno samotestiranje, ki je na začetku v delu javnosti dvignilo veliko prahu, ostajajo pa obvezne zaščitne maske v zaprtih prostorih. Te od ponedeljka ne bodo več obvezne za učence, dijake, študente in učitelje v prostorih vzgojno-izobraževalnih zavodov. Infektologinja Bojana Beović pričakuje, da se bodo razmere postopno še naprej umirjale, deloma tudi zaradi spomladanske sezone. Ob tem opozarja, da je bolezen še vedno prisotna in da je še vedno treba biti pozoren na možnost okužbe.
Necepljenih v Sloveniji po skoraj enem letu od začetka množičnega cepljenja proti covidu-19 ostaja več kot 40 odstotkov populacije. Kot kažejo zadnji podatki, je zanimanje za zaščito s cepljenjem skoraj popolnoma upadlo, v zadnjih dneh se proti covidu-19 ni cepil nihče.
V Sloveniji so od tega tedna sicer na voljo vsa cepiva proti covidu-19, ki jih je do sedaj odobrila Evropska agencija za zdravila. Ravno v teh dneh je k nam namreč prispela prva pošiljka cepiva proizvajalca Novavax, ki se je kot beljakovinsko cepivo pridružilo cepivom Pfizerja in Moderna, temelječima na mRNK tehnologiji, ter vektorskima cepivoma Janssen in AstraZeneca.
Beović ob tem s previdnostjo pričakuje jesenske mesece in možnost poslabšanja epidemične situacije. “Pozorni smo tudi na to, če bi se pojavila kakšna nova različica, ki bi lahko ponovno spremenila situacijo. Tudi to se nam še vedno lahko zgodi, čeprav so nekateri pokazatelji, da se ta verjetnost vendarle zmanjšuje,” je dejala.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!