DZ odredil preiskavi o poslih v energetiki ter o sumih zlorabe Sove in policije v aferi Black Cube

Aleš Hojs (SDS) je v imenu predlagateljev dejal, da je namen odreditve parlamentarne preiskave ugotoviti dejansko stanje in morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij pri upravljanju in poslovanju elektroenergetskih podjetij v neposredni ali posredni državni lasti. "Gre za vprašanje, ali so bila državna energetska podjetja upravljana gospodarno, zakonito in v javnem interesu, ali pa so bile posamezne odločitve podrejene političnim oz. drugim interesom," je pojasnil.

Kot je dejal, je treba preveriti sklepanje poslovnih pogodb, plačno politiko in nagrajevanje vodilnih ter morebitno obvodno financiranje posameznikov ali političnih strank. Pomemben del preiskave se po njegovih besedah nanaša tudi na okoliščine poslovanja družbe Star Solar, katere ustanovitelj je nekdanji predsednik vlade Robert Golob, ter njenega poslovanja z državno družbo Borzen.

"Preveriti je treba okoliščine prevzema družbe Star Solar, imenovanje njenega zastopnika, poslovnih razmerij z Borzenom in morebitnega vplivanja nosilcev javnih funkcij na posamezne odločitve," je navedel. Po njegovih besedah pa tudi ne bo mogoče zanemariti vloge Slovenskega državnega holdinga, ki izvršuje upravljavske pravice države v delu teh podjetij.

Kot pomembno področje preiskave je Hojs izpostavil posledice poslovnih odločitev za energetsko varnost Slovenije in cene električne energije. Namen komisije pa je po njegovih navedbah tudi priprava ustreznih usmeritev za spremembo zakonodaje, "ki bo take rabote onemogočala".

Preiskava bo zajela obdobje od 1. januarja 2014 do njene odreditve. Kot je dodal Hojs, pa bo morda skladno z zakonodajo in poslovnikom med preiskavo treba to obdobje še podaljšati, "saj se prav v zadnjem obdobju razkrivajo velike korupcijske afere".

Danijel Krivec (SDS) je v predstavitvi stališča poslanske skupin izpostavil, da se pomemben del zahteve nanaša tudi na financiranje nevladnih organizacij, ki niso dobrodelnega značaja.

"Preiskava naj ugotovi, kako so se dodeljevala javna sredstva, kdo je odločal o njihovi razdelitvi in ali so bila porabljena za predvidene namene. Prav tako je treba preveriti, ali je prihajalo do netransparentnega prelivanja javnega denarja, favoriziranja posameznih organizacij ali klientelizma ter ali so posamezne organizacije delovale v interesu določenih političnih oz. interesnih struktur," je dejal.

Andrej Černigoj (NSi) je spomnil, da so že v prejšnjem mandatu v takratni opoziciji zahtevali širšo preiskavo na področju energetike. Kot je dejal, pa je ustanovitev te komisije takratna predsednica DZ "neustavno blokirala". Tudi Černigoj je izpostavil vprašanja, ki zadevajo Gen-I, med drugim je omenil raziskavo sumov korupcije pri poslu družbe Gen-I Sonce v Romuniji. Preiskava pa mora po njegovih besedah odgovoriti tudi na vprašanje dejanskega vpliva v Gen-I.

"Vlade so se menjavale, Robert Golob pa je družbo vodil dolga leta. Formalna menjava vodstva še ne odgovori na vprašanje, ali so se pretrgale tudi povezave in vpliv njegovega nekdanjega vodstvenega kroga, prav to mora preveriti preiskava," je dejal Černigoj.

V Gibanju Svoboda opozarjajo, da parlamentarna preiskava ne sme postati orodje političnega obračunavanja in sredstvo za ustvarjanje strahu. Tomaž Lah je v imenu poslanske skupine ugotavljal, da predlagatelji ne skrivajo, da je glavna tarča preiskave poslovanje družbe Gen-i v času, ko jo je vodil Golob, ter družba Star Solar.

"Družba Gen-I ni bila in ni denarnica Roberta Goloba ali stranke Gibanje Svoboda in v njej ni potekalo pranje denarja," je poudarila Lah in dodal, da do Golobovega odhoda iz družbe "nobena kazenska preiskava ali revizija ni potrdila namigovanj, manipulacij in neresnic, ki jih poslušamo zadnja štiri leta". Poleg tega je, kot je dodal, Gibanje Svoboda nastalo leta 2022, ko Golob ni več vodil družbe Gen-I.

V Gibanju Svoboda se sprašujejo tudi, zakaj predlagatelji v isto preiskavo vključujejo še širok krog nevladnih organizacij. Kot je dejal, je parlamentarna preiskava namenjena ugotavljanju politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, kar pa nevladne organizacije niso.

"Ali je organizacija, ki kritizira vlado, zato že sumljiva," je vprašal Lah. Financiranje nevladnih organizacij mora biti zakonito in pregledno, toda nadzor nad porabo javnih sredstev ne sme postati izgovor za pritisk na tiste, ki kritično spreminjajo oblast oblast, je poudaril.

V poslanski skupini Demokratov so poudarili, da parlamentarna preiskava ne sme biti sama sebi namen, ampak mora biti instrument ugotavljanja dejstev in politične odgovornosti, ne pa sredstva vnaprejšnjega izrekanja krivde.

Da mora biti parlamentarna preiskava strokovna, nepristranska in usmerjena v ugotavljanje dejstev, ne pa v vnaprejšnje politične zaključke, so izpostavili tudi v SD. Glede nevladnih organizacij pa je Damjan Bezjak Zrim opozoril, da je nadzor nad porabo javnih sredstev nujen, a ne sme postati sredstvo političnega pritiska na organizacije, ki so do oblasti kritične.

V poslanskih skupinah Levice in Resnice stališča niso predstavili. Poslanec Levice Vladimir Šega pa je bil v razpravi kritičen, da parlamentarne preiskave služijo predvsem političnemu obračunavanju. Ob tem je dejal, da so nepravilnosti pri državnem premoženju "brez barv", ter pozval, da se uredi korporativna in kadrovska politika ter upravljanje državnih podjetij.

Poslanci SDS, ki so v razpravi prevladovali, so navajali nekatere primere. Andrej Kosi je menil, da je bilo medijskih objav, povezanih z nekaterimi akterji iz Gibanja Svoboda in Gen-I, preveč, "da bi bile samo izmišljotine".