Menu Item
Pred dvema letoma je po slovenskih oljkarjih udarila spomladanska zmrzal, lani 500-letna suša, letos pa najvišje julijske temperature v zgodovini meritev, ponekod je klestila tudi toča. Kakšna bo po vsem tem letina letos? "Razlike v pričakovanem pridelku med posameznimi lokacijami so velike," ocenjujejo na Inštitutu za oljkarstvo.
“Kakšna bo letina letos, težko rečem, zagotovo pa bo to ena slabših sezon,” je na vprašanje, koliko oljčnega olja bodo letos pridelali oljkarji, odgovoril Tomaž Kandus, predsednik Goriškega oljkarskega društva. Večjih težav z neurji na Goriškem niso imeli, je pa toča lokalno poškodovala tako plodove kot les, “ki ga bo treba tretirati zaradi glivičnih bolezni”.
A na slabšo letino bo po Kandusovih besedah vplivalo več dejavnikov. Vplive lanske suše je še vedno čutiti, na nekaterih območjih je oljke napadla tudi marmorirana smrdljivka. “Posledično so se konec junija in v začetku julija plodovi posušili in odpadli. Tukaj je še oljčna muha, ki zdaj zaradi visokih temperatur ni prisotna, bo pa gotovo napadla v naslednjih tednih,” je opisal Kandus.
Tudi dr. Milena Bučar Miklavčič in dr. Maja Podgornik z Inštituta za oljkarstvo sta za N1 dejali, da lahko prav oljčna muha pa tudi vremenske razmere pred obiranjem in predelavo oljk v oljčno olje še presenetijo. “Trenutno opažamo velike razlike v pričakovanem pridelku med posameznimi lokacijami. Ponekod je pridelek bistveno nižji od lanskoletnega, drugod pa enak ali višji,” sta pojasnili.
To je potrdil tudi predsednik Društva oljkarjev slovenske Istre Elvis Klobas. “Določeni oljčniki, denimo v Strunjanu, na Seči, so skoraj prazni, določeni pa so kar naloženi.” To pripisuje izmenični rodnosti, do katere je prišlo zaradi pozebe pred dvema letoma in zaradi lanske suše. Tiste oljke, ki so bile lani bogate s plodovi, suša pa jih ni prizadela do te mere, da bi ti odpadli, so namreč energijo usmerile prav v plodove, ne pa tudi v rast vejic. Oljka pa, kot je pojasnil Klobas, rodi ravno na enoletnih vejah. “Oljka je plodove obdržala, prirastka pa ni bilo dovolj.”
Ob tem so po besedah Teje Hladnik iz oddelka za kmetijsko svetovanje na KGZ Nova Gorica v času cvetenja ponekod v Istri opazili tudi nekoliko večji pojav pršič šiškaric na cvetnih brstih in poganjkih oljk, kar je vplivalo na sušenje in odpadanje socvetij in cvetnih brstov.
“Prav tako kot lani smo v oljčnikih v juliju zasledili rjavenje in odpadanje plodov. Pojav je sicer neenakomeren in različen od oljčnika do oljčnika, med bolj prizadetimi so sorte Leccino, Pendolino in Santa Caterina, odpadajo tudi plodovi Istrske Belice,” je pojasnila. Poleg izmenične rodnosti bi lahko vzrok tičal še v fizioloških motnjah, ki so povezane z okoljskimi dejavniki, pa tudi v nekaterih boleznih in škodljivcih. “Kot vzrok za sušenje in odpadanje plodov gre najverjetneje za kombinacijo vseh zgoraj omenjenih dejavnikov,” je dejala.
Tako kot Hladnik tudi Milena Bučar Miklavčič in Maja Podgornik v splošnem pričakujeta nižji pridelek v primerjavi z lanskim letom. Z oceno se strinja tudi Božidar Slivnjak, predsednik briškega društva oljkarjev. V Brdih sta toča in veter prav tako delno oklestila oljke.
“Podajanje ocen je trenutno še malo nehvaležno, saj vidimo, da je plodov, ki so se obdržali, manj, so pa zato debelejši. Vprašanje pa je, kako bo z oljevitostjo, torej kakšen bo odstotek olja v samem sadežu. Ocena še ni dokončna, a po pogovorih z oljkarji, ki poročajo, da so določena območja manj, določena bolj prizadeta, menim, da bomo pridelali za 50 odstotkov olja. To je morda za nianso manj kot lani,” je povedal, a obenem dodal, da bo letošnja sezona gotovo med slabšimi v zadnjem desetletju.
Tudi oljkarjem namreč zadnja leta velike težave predstavljajo ekstremni vremenski pojavi. Bučar Miklavčič in Podgornik sta jih našteli le nekaj: pred dvema letoma je po slovenskih oljkarjih udarila 100-letna spomladanska zmrzal, lani 500-letna suša, letos pa najvišje julijske temperature v zgodovini meritev, ponekod je klestila tudi toča.
Hladnik je prav tako izpostavila, da je bilo lansko poletje med tremi najbolj suhimi poletji od leta 1961. “Po drugi strani pa sta v lanskem letu po količini padavin izstopala mesec september in december in kdor ni pravilno in pravočasno poskrbel za varstvo oljk pred oljkovo sivo pegavostjo ter pavjim očesom, je izgubil veliko listne mase v spodnjem delu krošnje,” je pojasnila.
“Ob teh razmerah se povečujejo tudi napadi novih škodljivih organizmov in povečana populacija že znanih. Oljkarji tako težko obvladujejo nove okoljske razmere, ki jih ob zmanjšani uporabi zaščitnih sredstev narekuje evropska kmetijska politika,” pa sta dodali Bučar Miklavčič in Podgornik.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje