Vremenski ekstremi so vse pogostejši z njimi pa se povečuje tudi škoda, ki jo povzročajo. Zaradi toče, suše in pozebe pa je najbolj na udaru kmetijstvo. Strokovnjaki so na pogovoru o (ne)predvidljivih vremenskih ekstremih, ki ga je pripravila Zavarovalnica Triglav, predstavili ključne preventivne zaščitne ukrepe. Kateri so?
Meteorolog Agencije RS za okolje Branko Gregorčič je poudaril, da se ozračje nad Slovenijo vsakih deset let segreva za približno 0,4 stopinje Celzija. Poletja so tako v državi postala vse bolj vroča, osončena in sušna, ta trend pa se bo nadaljeval tudi v prihodnosti. Toča, vihar, suša, poplave in pozebe so sicer običajni vremenski pojavi, vendar se pojavijo vse pogosteje, v vse bolj skrajnih oblikah in tudi v takih nenavadnih letnih obdobjih, je še poudaril.
Zaradi vremenskih ekstremov naraščajo tudi škode. “Tako zaradi števila vremenskih nevšečnosti oziroma škodnih dogodkov kot zaradi njihove intenzitete naraščajo tudi škode, ki nastanejo v takšnih primerih,” je povedal direktor službe za premoženjske škode v Zavarovalnici Triglav Uroš Metličar. Izračuni zavarovalnice, ki je primerjala verjetnost toče v Sloveniji leta 2009 in leta 2029, so pokazali, da se verjetnost toče z leti povečuje. V Zavarovalnici Triglav zaznavajo naraščajoč trend števila škod ob toči v zadnjih devetih letih.
Preden ekstremni vremenski dogodki poškodujejo avtomobile in hiše, pa je na udaru kmetijstvo, je zatrdil direktor službe za kmetijska zavarovanja v Zavarovalnici Triglav Aleš Zupan. Obdobje neurij s točo se podaljšuje, je zatrdil. Nekoč je trajalo od maja do septembra, zdaj pa traja že od začetka aprila do konca oktobra. Trend pojavljanja škod je še bolj zaskrbljujoč v primeru spomladanskih pozeb in suš, ki vztrajno naraščajo.
Škoda po suši, ki je lani najbolj prizadela poljedelstvo in živinorejsko panogo, je bila primerljiva z dvema največjima sušama v zadnjih 30 letih, je podatke predstavil Zupan. Letos so se slovenski sadjarji soočili z že peto spomladansko pozebo v zadnjih osmih letih. Pozeba najbolj prizadene sadjarstvo, nato vinogradništvo, zato je trend naraščanja najbolj zaskrbljujoč za sadjarski sektor, je še poudaril.
Vinogradnik Danilo Steyer je povedal, da vinogradniki pred desetimi leti niso poznali strahu pred spomladansko pozebo. Bali so se zgolj zimske pozebe in toče, vendar se je to spremenilo leta 2016, ko so se soočili s spomladansko pozebo, ki jim je uničila celoten pridelek. Pojasnil je, da so pred 30 leti s trgatvijo na Štajerskem začeli v začetku oktobra, zdaj pa jo opravijo povprečno mesec prej. Poudaril je še, da si zaradi klimatskih sprememb ne predstavlja izvajanja dejavnosti brez preventive in zavarovanja.
Strokovnjaki so kot ključno preventivo izpostavili protitočne zaščitne mreže. Zavarovanje za sadovnjak, ki je zaščiten z mrežo, je od zavarovanja za sadovnjak na prostem cenejše približno 80 odstotkov, je izpostavil Zupan. Kot pomembno preventivo so izpostavili tudi oroševalne sisteme, ki pridelek zavarujejo pred pozebo, namakanje, pridelavo v steklenjakih in podobno. Ko pa preventiva ni na voljo in tudi kot naslednji korak, pa priporočajo zavarovanje. Zupan kot neizogibno vidi tudi potrebo po prilagajanju kmetijskih pridelave podnebnim spremembam.
Pri pozebah je tveganje tako visoko, da je težko obljubljati nizke premije, ključna pa je pomoč države, ki s 55-odstotnim sofinanciranjem zavarovalne premije želi kmete spodbuditi k zavarovanju, je še poudaril Zupan. Pri zavarovanju objektov pa je ključno, da se ti zavarujejo za ustrezno vsoto, je poudaril Metličar.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!