Glavna tožilka Evropskega javnega tožilstva (EPPO) je Slovenijo označila za "veliko tveganje" za evropska sredstva, ker še ni imenovala evropskih delegiranih tožilcev. Pravosodni komisar Didier Reynders je medtem na vprašanje, kdaj pričakujejo predlog imen, odgovoril, da "včeraj", tudi predsednica Evropske komisije je premierju Janezu Janši dejala, da je to nujno.

To, da Slovenija še ni imenovala evropskih delegiranih tožilcev na Evropsko javno tožilstvo (EPPO), bo oviralo učinkovit nadzor nad porabo denarja EU v državi, je v intervjuju za Politico dejala glavna tožilka Laura Kövesi.

Dodala je: “Slovenijo zato vidim kot veliko tveganje, saj bo denar še naprej prihajal v državo, a nadzor nad EU-sredstvi v Sloveniji bo zelo zelo oviran.”

Evropski komisar za pravosodje Didier Reynders je za N1 dejal, da upa, da bo mogoče dobiti vsaj eno ime za evropskega delegiranega tožilca. V nasprotnem primeru, pravi, pričakuje dodatna pojasnila. Na vprašanje, kdaj bi želel prejeti imena, pa je evropski komisar za pravosodje odgovoril: “Včeraj.”

Evropska komisija je podprla slovenski načrt za okrevanje po pandemiji covida-19, ki predvideva, da bo Slovenija v naslednjih šestih letih dobila 2,5 milijarde evrov – 1,8 milijarde v subvencijah in 700 milijonov evrov v posojilih.

“Ključno je, da se zaščiti denar evropskih davkoplačevalcev. Lepo je, da se je Slovenija pridružila Evropskemu javnemu tožilstvu, zdaj pa mora izpolniti obveze in sodelovati z EPPO. Mislim, da je napočil čas, ko bo Slovenija imenovala delegirana tožilca, in pozivam predsednika vlade, da pošlje imena EPPO čim prej. Nujno,” je na tiskovni konferenci v družbi premierja Janeza Janše dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Janša: Izjave evropske tožilke so zame politične

Janša pa je na tiskovni konferenci na Brdu pri Kranju poudaril, da je “pisarna evropskega tožilca t. i. mehanizem razširjenega sodelovanja” in da je Slovenija vanj prostovoljno vstopila.

“Ni mi bilo jasno, ko sem prejšnji teden dobil vprašanje švedske novinarke, kdaj bo Slovenija izpolnila svoje obveznosti, češ, da evropska sredstva v Sloveniji niso varna. Potem tudi na Švedskem niso varna, saj oni ne sodelujejo v tem mehanizmu,” je dejal Janša, ki je poleg Švedske izpostavil tudi Dansko, Irsko, Madžarsko in Poljsko, ki niso del EPPO.

“Mi smo evropsko tožilko podprli, a izjave, ki jih daje, so zame politične in ne prispevajo k rešitvi situacije. Slovenija je suverena država in bo spoštovala svojo lastno zakonodajo,” je dejal in povedal, da bi postopek o imenovanju lahko bil končan do jeseni, “če bodo vsi opravili svoje delo”.

Potem je še izpostavil, da Slovenija črpa sredstva, odkar je članica. “Povejte mi en primer zlorabe sredstev v času vlad, ki sem jih vodil jaz. Povejte mi en sam primer, v katerem so bila evropska sredstva, zlorabljena.”

Kövesi: Brez tožilcev sumov zlorab ne moremo učinkovito preiskovati

Spomnimo, evropskih delegiranih tožilcev do začetka delovanja EPPO 1. junija namreč nismo imenovali. Kövesi je dejala, da bo “izkazano pomanjkanje iskrenega sodelovanja slovenskih oblasti imelo velik vpliv na učinkovitost evropskega tožilstva”. Pravna odgovornost za preiskovanje porabe evropskih sredstev je zdaj na ramenih agencije, ki jo vodi, a brez delegiranih tožilcev “sumov zlorab ne morejo učinkovito preiskovati”.

Položaj Slovenije je v tem pogledu popolnoma unikaten. Čeprav se nekatere države članice, na primer Madžarska, Poljska in Švedska, niso odločile za pridružitev EPPO, je Madžarska že podpisala dogovor, na podlagi katerega bodo sodelovali v okviru “pravnih instrumentov, ki so že na voljo,” pravi Laura Kövesi.

“Finska ne pomeni več problema. Slovenija pa je v tem pogledu ogromen problem,” še dodaja glavna tožilka.

Po besedah Janše pa so državne institucije dolžne skrbeti za zakonito uporabo evropskih sredstev. “To delajo na Švedskem, to delajo na Irskem, pa jih nihče ne obtožuje. Slovenija ni drugorazredna članica EU in na to se tisti, ki to ponavljate, počasi navadite.”

Von der Leynova je potem dejala, da EPPO res ni edini način nadzora nad evropskimi sredstvi. “V vsak nacionalni strateški načrt je vključen zelo jasen sistem mejnikov, kontrol, nadzor, revizij, saj je treba vsako branžo kontrolirati, preden pride do izplačila. Torej imamo konkreten sistem nadzora nad tem, kam gre denar in kako gre tja, kamor gre.”