Menu ItemEvropska komisija je v poročilu o vladavini prava, ki je bilo objavljeno včeraj, podala objektivne ugotovitve, ki so kritične, a so realna ocena stanja v zadnjih dveh letih, je po seji vlade, ki se je seznanila s poročilom, dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Komisija je Sloveniji izdala šest priporočil, iz vladnih vrst pa napovedujejo, da jih bodo v kratkem začeli uresničevati.
Vlada se je seznanila s poročilom o vladavini prava, ki ga je Evropska komisija predstavila v sredo. Poročilo pregleduje stanje na štirih področjih: neodvisnost pravosodja, nacionalni okvir za boj proti korupciji, pluralizem in svobodo medijev ter ravnovesje oblasti. Poročilo letos prvič vsebuje tudi priporočila Komisije za vse članice, Slovenija pa jih je prejela šest.
“Evropska komisija je v poročilu o vladavini prava podala objektivne ugotovitve, ki so kritične, a so realna ocena stanja v zadnjih dveh letih,” je po seji vlade dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Napovedala je, da se bodo hitro lotili uresničevanje priporočil Bruslja.
“Ocene ne presenečajo, niti niso nepričakovane,” je dejala Fajon. Po njenih besedah je Evropska komisija opozorila prav na tiste poteze, na katere so zadnji dve leti opozarjali tudi v opoziciji in protestniki. Zunanje ministrstvo je kot pristojno posameznim resorjem v vladi že naložilo, da analizirajo ugotovitve poročila, pripravijo predloge ukrepov za uresničevanje priporočil ter časovnico ukrepanja.
Fajon je napovedala, da bodo do jeseni, ko bo v Bruslju potekal dialog o vladavini prava v Sloveniji, predstavili, kako bi stanje izboljšali. “Spoštovanje pravne države je za to vlado izjemnega pomena, to jo najbolj izrazito ločuje od prejšnje, ki je delala na spodkopavanju vladavine prava,” je dejala. Po njenih besedah je tudi vračanje Slovenije k jedrni Evropi dokaz zavezanosti vrednotam vladavine prava.
Na notranjem ministrstvu že ukrepajo
Notranja ministrica Tatjana Bobnar je povedala, da so se ukrepanja že lotili, saj je krepitev vladavine prava njihova temeljna dolžnost. Na notranjem ministrstvu podpirajo predlog zakona o odpravi škodljivih posledic prejšnje vlade, ki ga je pripravil Inštitut 8. marec in ga je danes sprejel državni zbor. Nanaša se namreč tudi na spremembo zakona o delu in organiziranosti policije in bo zamejila pristojnost ministra glede usmerjanja policije v predkazenskem postopku, poleg tega bo vrnjena avtonomija Nacionalnemu preiskovalnemu uradu, je povedala Bobnar.
Tudi na ministrstvu za kulturo se po besedah ministrice Aste Vrečko strinjajo z glavnimi ugotovitvami Bruslja glede medijev in tudi sami ugotavljajo podobne probleme. Vlada z novim zakonom o Radioteleviziji Slovenija, ki ga obravnava DZ, upošteva priporočila komisije ter ukinja neposreden vpliv politike na delovanje javne RTV, je dejala ministrica. Celotna reforma medijske zakonodaje pa je po njenih besedah prioriteta v prvi polovici mandata.
Državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Igor Šoltes pa je izpostavil, da je vlada nekatere spremembe že izvedla, pri čemer je omenil imenovanje 13 državnih tožilcev, ki ga je prejšnja vlada zadrževala, ter spremembo uredbe o sodelovanju policije in tožilstva.
Evropska komisija je v poročilu o vladavini prava v EU, ki je letos prvič vsebovalo tudi priporočila članicam, Sloveniji med drugim priporočila okrepitev neodvisnosti javnih medijev. Na področju pravosodnega sistema je izrazila zaskrbljenost zaradi pristojnosti notranjega ministra, da z navodili usmerja policijo v preiskavah posameznih primerov, kar bi lahko vplivalo na neodvisno delo državnih tožilcev in evropskega javnega tožilstva. Obenem Bruselj opozarja na pomanjkljivosti pri pravilih, ki urejajo parlamentarne preiskave, in Sloveniji priporoča zagotovitev varovalk glede neodvisnosti sodnikov in državnih tožilcev.
Društvo novinarjev Slovenije (DNS) je v odzivu na poročilo o vladavini prava pozdravilo odločitev Evropske komisije, da je začela redno spremljati tudi področje medijev, “saj je medijska svoboda ključna za zagotavljanje delovanja demokracije in zaščite človekovih pravic na visoki ravni”. Komisija je po mnenju društva pravilno ocenila razmere v medijih, od nje pa pričakujejo, da bo uresničila visoka pričakovanja po zaščiti pluralnosti, javnih medijev ter novinarske in medijske neodvisnosti v novi evropski zakonodaji. Od vlade medtem pričakujejo, da bo izpolnila priporočila iz poročila in predvolilne obljube ter pripravila strategijo medijske politike in reformo zastarele medijske zakonodaje. “Ne zgolj interventno, kot je novela zakona o radioteleviziji, ki se danes sprejema v državnem zboru, ampak temeljito in celovito,” so dodali.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje