Gibanje Za pitno vodo je preseglo mejnik 40 tisoč zbranih podpisov za referendum proti spremembam in dopolnitvam Zakona o vodah. Podpise so dopoldan tudi vložili v državni zbor, ki mora referendum razpisati v sedmih dneh. Na ministrstvu za okolje in prostor menijo, da so bili podpisniki pobude "zavedeni od predlagateljev referenduma".
Včeraj zvečer so člani Inštituta 8. marec v objavi na Facebooku sporočili, da so zbrali in prešteli 48.479 overjenih podpisov podpore referendumu za pitno vodo. “Folk. Ratal nam je!” so dodali v objavi.
S tem so dosegli cilj 40 tisoč na upravnih enotah overjenih podpisov za referendum proti spremembam in dopolnitvam Zakona o vodah (ZV-1G). Dopoldan so podpise tudi vložili v državni zbor. Zbiranje podpisov so začeli 20. aprila, čas za dosego cilja pa so imeli do 24. maja.
Inštitut 8. marec se je v kampanji zbiranja podpisov Za pitno vodo združil z mrežo okoljevarstvenih in drugih civilnodružbenih organizacij, kot so Eko Krog – društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo, civilna iniciativa DANES!, Mladi za podnebno pravičnost, društvo EKO Anhovo in dolina Soče, Balkan River Defence, Greenpeace Slovenija in Focus, društvo za sonaraven razvoj.
Podpise je po besedah koordinatorke Alenke Kreč Bricelj zbiralo skoraj 200 prostovoljcev po vsej državi. “Organizirani so bili po regijah in so dežurali na vseh večjih upravnih enotah skoraj vsak dan. Ljudem, ki so prišli overit podpis, so pomagali pri izpolnjevanju obrazcev, prevzemali obrazce in jih dostavljali v našo centralo,” je strnila delo v preteklih tednih.
Pričakujejo težko referendumsko kampanjo
Miha Stegel iz civilne iniciative Danes je ob vložitvi podpisov ponovil, da so spremembe zakona škodljive. Med drugim omogočajo številčno gradnjo enostavnih objektov na priobalnem pasu, hkrati pa jemljejo denar iz sklada za vode za popolnoma nekaj drugega. “Čiščenje vodotokov je trenutno zagotovljeno iz proračuna, fond za vode pa je mišljen ravno za raziskovanje in zagotavljanje pitne vode,” je dejal.
Da pobudniki referenduma pričakujejo težko kampanjo, je dejal Uroš Macerl iz Eko kroga. “V tem času pričakujemo ogromno poskusov, da se državljane skrega med seboj, da se jih razdeli na naše in vaše, leve in desne, rdeče in bele, vse mogoče … ampak prepričan sem, da bomo državljani dokazali, da razumemo, kaj pomeni demokratična država in kaj pomeni voda. Ta referendum bo preizkus zrelosti državljanov,” je ocenil.
“Podpisniki žal zavedeni”
Na ministrstvu za okolje in prostor so v odzivu na današnje vložene podpise poudarili, da so bili podpisniki zahteve za referendum “žal zavedeni od predlagateljev referenduma”. Podpis so v resnici oddali proti dodatni zaščiti pitne vode, proti večji poplavni varnosti in proti zaostrovanju pogojev za gradnjo na območju priobalnega pasu, so navedli.
V odzivu so na ministrstvu spomnili, da se z novelo zakona pomembno oži možnosti posegov na priobalna zemljišča, saj je odpravljena možnost krčenja priobalnega pasu s 15 metrov na do nič metrov. To po njihovih pojasnilih pomeni, da odslej zakon dopušča možnost posegov na priobalni pas zgolj za objekte javne rabe, kot so rekreativne površine, otroška igrišča in podobno.
Ti posegi bodo možni zgolj pod pogojem, da to možnost najprej dovoljuje prostorskoizvedbeni akt občine, so dodali. Teh objektov prav tako ne bo mogoče graditi v primeru ogrožene poplavne varnosti, če bi obstajala tveganja za poslabšanje stanja voda ali če bi bilo to v nasprotju s cilji upravljanja voda. “Ostaja torej vrsta varovalk, da do škodljivih vplivov tega objekta javne rabe na vode v najširšem smislu ne more priti,” so poudarili. Prav tako morebitni objekti ne bi smeli omejevati dostopa do vode.
Ministrstvo za javno upravo zavrača očitke
Pobudniki referenduma so ponovno izpostavili, da ministrstvo za javno upravo v nasprotju z zaposlenimi na upravnih enotah ni dobro opravilo svojega dela. Med drugim ni bilo zagotovljenega dovolj kadra, navodila upravnim enotam niso bila dovolj enoznačno napisana, da bi jih razumele na enak način, zaradi česar je prihajalo tudi do tega, da so se morali ljudje ponekod za termin vnaprej naročati. Prav tako so v gibanju opozorili, da spletni podpisi do njih prihajajo z zamikom.
Na ministrstvu za javno upravo so ostro zavrnili očitke. Kot so pojasnili, je minister Boštjan Koritnik pravočasno in s posebnim dopisom pozval vse upravne enote, naj delo organizirajo na način, da bo za stranke, ki želijo oddati podporo referendumski pobudi, na voljo dovolj delovnih mest, hkrati pa naj upravne enote stranke, ki želijo oddati referendumsko pobudo, obravnavajo prioritetno.
“Upravne enote so zaradi zaščitnih ukrepov in iz razloga, da podporniki ne bi čakali pred poslopji upravnih enot, te pozvale in jih prosile, da se v primeru večjih skupin podpornikov na oddajo podpore prej naročijo,” so pojasnili.
Problematičen 37. člen zakona
Kot je med kampanjo sporočala mreža organizacij, je v spremembah Zakona o vodah najbolj problematičen 37. člen, ki dovoljuje posege na vodnih in priobalnih zemljiščih. Člani gibanja Mladi za podnebno pravičnost so prejšnji teden ob zbranih 30 tisoč podpisih pojasnili, da je Zakon o vodah do sedaj dovoljeval le izjeme za gradnjo na priobalnem območju, ki jih je določala vlada. Od leta 2008 je po podatkih gibanja dovolila 18 teh izjem.
S spremenjenim zakonom pa izjem ne bo več določala vlada, pač pa bo gradnjo na priobalnih območjih dovoljevala Direkcija RS za vode, ki pa je, tako kot pristojna inšpekcija, kadrovsko in finančno podhranjena. Po njihovih besedah ta organa ne moreta dobro nadzorovati posegov v priobalni pas.
“Postaviti želimo letvico višje, želimo dodatno biodiverziteto in ohraniti slovenske vodotoke v boljši kondiciji, kot so bili doslej,” je na kritike odgovoril minister za okolje in prostor Andrej Vizjak.
Problematična je bila tudi točka 69. člena, po kateri bi se v novem Zakonu o vodah omogočila gradnjo proizvodnih naprav z nevarnimi snovmi in odlagališč odpadkov na vodovarstvenih območjih. Točko je ministrstvo za okolje in prostor po pritiskih javnosti in novega zakona umaknilo.
Kršena pravica javnosti do sodelovanja
Državni zbor je novelo zakona o vodah sprejel konec marca. Kasneje je varuh človekovih pravic Peter Svetina ugotovil, da postopanje okoljskega ministrstva pri pripravi novele zakona o vodah ni bilo skladno s pravico javnosti do sodelovanja pri sprejemanju okoljskih prepisov. Na ministrstvo je naslovil konkreten predlog za odpravo ugotovljenih nepravilnosti v prihodnje.
DZ je sicer prejel podpise državljanov pod dvema različnima pobudama za referendum o omenjeni noveli. Gibanje Zdrava družba je nato odločitev o tem, da se podpora volivcev zbira ločeno pod vsako od zahtev, neuspešno izpodbijalo na sodišču, svoje kampanje za zbiranje podpisov pa ni zagnalo, čeprav so volivci tudi njihovo pobudo formalno lahko podprli. V gibanju Za pitno vodo so se medtem aktivno lotili promocijske kampanje.
Po 90. členu Ustave Republike Slovenije lahko razpis zakonodajnega referenduma zahteva najmanj štirideset tisoč volivcev.
Kot določa Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi (ZRLI) morajo volivci zahtevo za razpis referenduma vložiti najpozneje v sedmih dneh po preteku roka za zbiranje podpisov. Državni zbor razpiše referendum z odlokom v sedmih dneh po vložitvi popolne zahteve za razpis referenduma. Čez teden dni bo tako jasno, kdaj bomo o spremembah zakona o vodah odločali na referendumu. Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot 30 dni in ne več kot leto dni.
Zakon bo na referendumu zavrnjen, če bo proti njemu glasovala večina volivcev, ki so glasovali veljavno. Proti zakonu mora ob tem glasovati najmanj petina vseh volivcev.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!