Finančna uprava je ugotovila velike nepravilnosti pri promociji slovenskega sadja in zelenjave z denarjem Evropske unije. Tožilstvo pa je dokazalo samo majhna kazniva dejanja.
Sredi junija sta bila Ivan Bučar in Erik Pišljar na ljubljanskem okrajnem sodišču obsojena zaradi goljufije v škodo Evropske unije. Sodni postopek je bil končan po samo dveh obravnavah, lahko pa bi bil že po prvi, saj sta Bučar in Pišljar takoj priznala, da sta poskusila z goljufijo pridobiti nepovratna javna sredstva za promocijo slovenskega sadja in zelenjave. Oba sta dobila samo pogojno kazen, kar je glede na očitke tožilstva primerno. V primerjavi z nepravilnostmi, ki jih je našla finančna uprava, pa je kazen izredno majhna.
V obtožnici majhen del nepravilnosti
Tožilstvo je v obtožnico zapisalo, da je Zadruga zdravo polje, ki jo je vodil znani slovenski kmet Ivan Bučar, agenciji za kmetijske trge predložilo lažne račune za promocijo sadja in zelenjave. Lažne račune je Zadrugi dala Les Trgovina, katere direktor in lastnik je Erik Pišljar.
Na fotografiji sta Bučar (levo) in Pišljar med sodno obravnavo.
Les trgovina je za zadrugo opravljala storitve promocije, zaračunala pa ji je tudi udeležbo na treh kmetijskih sejmih in izdelavo 15 majic. V resnici je bila udeležba na sejmih brezplačna, na majicah pa se je oglaševala osnovna dejavnost Les trgovine, to je prodaja avtomobilskih pnevmatik.
Vrednost lažnih računov je okoli 10.000 evrov, od tega bi tri četrtine pokrila Evropska unija, četrtino pa slovenski proračun. Računi so bili del zahtevka Zadruge v skupni višini 200.000 evrov, vendar agencija za kmetijske trge denarja ni plačala. V tistem času je namreč finančna uprava vodila postopek zoper Zadrugo zdravo polje in zahtevala pojasnila o več računih. Agencija je ustavila postopek izplačila evropskih sredstev, dokler Zadruga ne odgovori finančni upravi.
Dobili več kot milijon evrov
Očitki, ki so končali na sodišču, so malenkost v primerjavi z nepravilnostmi, ki jih je našla finančna uprava (Furs). Pojasnil na Fursu ne dajejo, vendar nam je uspelo podatke o njihovih nadzorih dobiti prek agencije za kmetijske trge ter neuradno.
Zadruga zdravo polje javnih sredstev sploh ni dobila, sta pa skupno več kot milijon evrov javnega denarja prek agencije za kmetijske trge prejela Zadruga sadja in zelenjave ter Gospodarsko interesno združenje (GIZ) Slovenska zelenjava. Oba je vodil Bučar, za oba je storitve opravljala Les trgovina, oba sta izvajala promocijo sadja in zelenjave in obema je sredstva pomagal pridobiti Erikov oče, znani slovenski podjetnik Marjan Pišljar. Pri obeh je finančna uprava po naših informacijah odkrila resne sume fiktivnih poslov v velikem obsegu ter neupravičeno vrnjen davek na dodano vrednost.
Krediti Marjana Pišljarja za plačilo Eriku Pišljarju
Najprej o Zadrugi sadja in zelenjave. Med letoma 2009 in 2012 je prek agencije za kmetijske trge prejela nekaj manj kot 400 tisoč evrov nepovratnega denarja.
Spodaj je izsek iz zahtevka za plačilo, ki ga je Zadruga sadja in zelenjave predložila agencije za kmetijske trge.
Zadruga sadja in zelenjave je za podizvajalca prek razpisov, za katere je Furs sumil, da so bili prirejeni, izbral Les trgovino. Skupno mu je plačala 674 tisoč evrov, torej 275 tisoč evrov več, kot je dobila od Agencije za kmetijske trge. To je lahko storila, čeprav je imela v vsej svoji zgodovini manj kot 50 tisoč evrov prihodkov iz poslovanja. Denar za plačilo Les trgovini je Zadrugi sadja in zelenjave posodil Marjan Pišljar, skupno 676 tisoč evrov.
Zadruga sadja in zelenjave je Les trgovini torej dejansko plačevala iz denarja, ki ga je posodil Marjan Pišljar, nato pa je Marjanu Pišljarju posojilo odplačevala iz evropskega denarja, ki ga je prejela od Agencije za kmetijske trge, ter denarja, ki ga je dobila kot vrnjen davek na dodano vrednost. Skupno je Marjanu Pišljarju Zadruga vrnila 484 tisoč evrov, torej mu je uradno ostala dolžna 193 tisoč evrov.
Vendar so finančni inšpektorji prepričani, da je Marjan Pišljar dobil kredit več kot povrnjen.
Zadrugi je dal dva kredita in obakrat je Zadruga celotna zneska takoj nakazala Les trgovini za (domnevno) opravljene storitve. Drugi znesek, 339.840 evrov, je Zadruga od Pišljarja na primer dobila 29. 3. 2012 in ga isti dan nakazala Les trgovini. Teden dni pozneje, 5. 4. 2012, pa sta Les trgovina in njen direktor Erik Pišljar celoten znesek prek več transakcij nakazala na hranilno vlogo Marjana Pišljarja. Finančni inšpektorji so zapisali, da je šlo za navidezne posle, katerih dejanski namen je bilo poplačilo kredita, ki ga je dal Marjan Pišljar zadrugi.
Očitki o nenamenski porabi in fiktivnih računih
“Ugotovljeno dejansko stanje jasno kaže na to, da so bile transakcije Les trgovine in z njo povezane osebe Marjan Pišljar, kot posojilodajalcem, izpeljane z namenom goljufije ali zlorabe sistema davka na dodano vrednost, katere posledica je pridobitev premoženjske koristi v obliki neutemeljenega odbitka vstopnega davka na dodano vrednost,” so zapisali finančni inšpektorji.
Marjan Pišljar to zanika in trdi, da je šlo za naključje. Pojasnil je, da je denar od Les trgovine dobil, ker je tudi Les trgovini posodil denar in mu ga je tudi ona morala vračati. Erik Pišljar na naša vprašanja ni odgovoril, Ivan Bučar pa trdi, da transakcij med Erikom in Marjanom Pišljarjem ne pozna.
Dodatne dvome vzbuja druga ugotovitev Fursa. Zadruga je torej od agencije za kmetijske trge dobila skupno malo manj kot 400 tisoč evrov, podizvajalcu Les trgovini pa je plačala skupno 674 tisoč evrov. Finančni inšpektorji trdijo, da je uspelo Les trgovini za samo 196 tisoč evrov predložiti račune. Povedano drugače, podjetju Les trgovina je uspelo dokazati upravičenost stroškov za manj kot polovico zneska evropskega denarja, ki ga je dobilo za promocijo sadja in zelenjave. Z Zadruge sadja in zelenjave so finančnim inšpektorjem odgovorili, da je te storitve opravila Les trgovina, vendar inšpektorji temu niso verjeli. Storitve, ki jih je v Zadruga pripisala Les trgovini, je v resnici opravila Zadruga sama, so odvrnili inšpektorji.
To še ni vse. Les trgovina je, kot omenjeno, predložila račune v skupni vrednosti 196 tisoč evrov. Od tega pa je bilo za 70 tisoč evrov računov, plačanih za storitve, ki naj bi jih opravili Zadruga sadja in zelenjave, Zadruga zdravo polje ter Ivan Bučar. Denar naj bi torej posredno ali neposredno prejel Ivan Bučar, saj je bil direktor obeh omenjenih zadrug. Del storitev, za katere je Zadruga Sadja in zelenjave plačala Les trgovini, naj bi torej Les trgovina nato oddala nazaj direktorju Zadruge.
Iz odziva Ivana Bučarja je razumeti, da so računi, ki jih je Les trgovina predložila finančni upravi, lažni. Trdi namreč, da od Les trgovine ni dobil toliko denarja. “Jaz sem jim prodal samo nekaj zelenjave,” pravi, “morda sem dobil nekaj tisoč evrov.”
Očitki o neupravičeno vrnjenem DDV
Finančne inšpektorje so transakcije prek Zadruge sadja in zelenjave zanimale predvsem z vidika davka na dodano vrednost. Zadruga je namreč od države dobivala vrnjen DDV, čeprav do tega ni bila upravičena, so ugotovili. Prihodki, ki jih je imela Zadruga, torej nepovratna sredstva in krediti, namreč niso obdavčljiv prihodek. Ker izstopnega DDV v poslovanju Zadruge ni bilo, ta ni imela pravice zahtevati vračila vstopnega DDV, je ugotovil Furs. Zadruga je torej neupravičeno od države dobivala povrnjen DDV, ki ji ga je zaračunala Les trgovina. Finančna uprava je od Zadruge terjala 87.442 evrov davka na dodano vrednost ter obresti, ki se nabirajo že od leta 2015.
Na agenciji za kmetijske trge trdijo, da so za nepravilnosti v Zadrugi sadja in zelenjave, ki jih je ugotovil Furs, izvedeli šele v letu 2018, ko jo je o tem obvestil Miran Hude, stečajni upravitelji Zadruge sadja in zelenjave. Takrat pa je zastaralni rok, v katerem bi lahko agencija zahtevala vračilo denarja, že potekel. Na Zadrugi so takrat sicer ocenjevali, ali bi morali vložiti kazensko ovadbo, vendar se za to niso odločili.
V zgodbi se pojavi Franci Zavrl
Ker je Zadruga sadja in zelenjave zadnje posle izvedla v letu 2012, je do začetka stečaja v letu 2017 potekel tudi rok, v katerem bi lahko stečajni upravitelj Miran Hude posle izpodbijal. “Da so roki potekli, so pripomogli Ivan Bučar in družba Stratkom, d. o. o., ki so v obdobju po 2012 poplačevali stroške tekočega računa in stroške računovodstva,” je v poročilu zapisal Hude. Bučar pravi, da je šlo za tripartitno pogodbo, direktor Stratkoma, znan slovenski lobist Franci Zavrl, pa nam je odvrnil, da upraviteljeva trditev ne drži. Zato smo informacijo dodatno preverili pri Hudetu, ki je odgovoril samo, da za svojimi poročili stoji s svojim podpisom.
Ali so se z Zadrugo sadja in zelenjave ukvarjali tudi organi pregona, nam ni uspelo izvedeti. Stečajni upravitelj ovadbe ni podal, ker mu z Agencije niso sporočili, ali je prišlo do oškodovanja. Potreben je bil čas za preučitev informacij, so nam pojasnili na agenciji. Po premisleku pa so se odločili, da se na policijo ne bodo obrnili, ker naj bi to v takšnih primerih storil Furs. Ali je Furs res to naredil, ni znano.
Še več denarja prek GIZ Slovenska zelenjava
To je samo del zgodbe. Med letoma 2013 in 2016 je še več nepovratnega denarja iz Evropske unije in slovenskega proračuna prejelo Gospodarsko interesno združenje (GIZ) Slovenska zelenjava. Tudi tega je vodil Bučar, kreditiral ga je Marjan Pišljar, finančni inšpektorji pa so našli podobne nepravilnosti kot pri Zadrugi sadja in zelenjave. Zahtevali so vračilo več kot 300 tisoč evrov davčnega dolga.
GIZ Slovenska zelenjava si je na razpisu agencije za kmetijske trge izboril 1,3 milijona evrov, vendar je na koncu prejel samo 733 tisoč evrov. Finančna uprava je namreč nadzor nad GIZ Slovenska zelenjava opravila pred zadnjimi izplačili agencije ter je o tem agencijo obvestila. Ta je nato sama ugotovila za 79 tisoč evrov nepravilnosti ter, ker tako določajo pravila porabe evropskih sredstev, dvokratnik zneska odštela od naslednjega plačila. Poleg tega je unovčila bančno varščino v višini 75 tisoč evrov. Malo pozneje je tudi prekinila pogodbo o dodelitvi nepovratnih sredstev.
Medtem ko je Zadruga sadja in zelenjave plačala dva velika računa Les trgovini, so bili računi, ki jih je plačal GIZ Slovenska zelenjava, veliko manjši in številčnejši. Večino denarja je po naših neuradnih informacijah prejela oglaševalska agencija Linea media. Ta je imela svoje podizvajalce, med katerimi je bila tudi Les trgovina.
GIZ Slovenska zelenjava je Linei medii plačala na primer za oglaševanje na obcestnih panojih, a ti oglasi po naših neuradnih informacijah sploh niso bili postavljeni oziroma so bili postavljeni za zelo kratek čas, samo toliko, da so jih fotografirali. Tako naj bi pridobili dokaz za izplačilo nepovratnega javnega denarja.
Spodaj je fotografija iz zahtevka za plačilo, ki ga je GIZ Slovenska zelenjava predložil agenciji za kmetijske trge.
Tudi ugotovitve finančne uprave kažejo v to smer. GIZ Slovenska zelenjava je moral agenciji za kmetijske trge sporočiti, na katerih panojih in kdaj so bili nameščeni njihovi oglasi. Te podatke so finančni inšpektorji križali s podatki podjetja D Media, od katerega naj bi Linea media najemala oglasni prostor. Ugotovili so, da se termini, ko naj bi bili postavljeni oglasi za sadje in zelenjavo, prekrivajo s termini, za katere so oglasne panoje najela druga podjetja. “Agencija meni, da je šlo za goljufijo ali vsaj hudo malomarnost,” je zapisala AKTRP v utemeljitvi zahtevka za vračilo sredstev. Ivan Bučar nam je zatrdil, da za to ni vedel in da ga je direktor Linee medie Andrej Prepeluh prinesel naokoli. Bučar je tudi potrdil, da sta Prepeluh in Marjan Pišljar stara znanca. Prepeluha smo prek tajnice Linee medie večkrat prosili za pogovor, vendar se ni odzval.
Med drugimi kršitvami je tudi na primer plačilo stroška celostne grafične podobe blagovne znamke “Sveže in zeleno”. Linea media je celostno grafično podobo kupila od podjetja Studi Mazzini za dobrih 1.200 evrov, nato pa jo je povsem enako prodalo GIZ za 6.000 tisoč evrov, je sklenila AKRTP.
Spodaj je izsek iz brošure o celostni grafični podobi.
Še dodatnih 8.700 evrov pa je GIZ slovenska zelenjava plačala za grafično oblikovanje lesenih gajbic za sadje in zelenjavo. To storitev je po trditvah GIZ Slovenska zelenjava opravila Les Trgovina kot podizvajalec Linee medie, vendar je Agencija za kmetijske trge prepričana, da Les trgovina ni naredila nič. V resnici naj bi oblikovanje logotipa za lesene gajbice pripravil že Studio Mazzini v okviru celostne grafične podobe. “GIZ Slovenska zelenjava in Linea media sta vedela, da gre za fiktivno prikazan poslovni dogodek,” je o računu Les trgovine poročala agencija, “ne gre za nepravilnost, ampak za goljufijo ali vsaj hudo malomarnost.”
Spodaj je fotografija gajbic iz zahtevka za plačilo, ki ga je GIZ Slovenska zelenjava predložil agenciji za kmetijske trge.
Na agenciji so nam zatrdili, da je po njihovih informacijah finančna uprava policiste obvestila o domnevnih nezakonitostih, storjenih prek GIZ Slovenska zelenjava. Zakaj se te niso znašle v obtožnici tožilstva, pa je spet vprašanje, na katero nam ni uspelo dobiti odgovora. S tožilstva so nam sporočili samo, da so na podlagi policijske ovadbe obravnavali več oseb, kot so jih na koncu obtožili. Policija je ovadila štiri fizične in tri pravne osebe, obtoženi pa so bili samo Ivan Bučar, Erik Pišljar in Zadruga zdravo polje.
Tudi učinek nepovratnih sredstev je vprašljiv. Zadruge, ki so bile članice GIZ Slovenska zelenjava, so iz njega, večinoma v letu 2016, izstopile, ker so ocenile, da od tega nimajo koristi. “Videle smo, da nam to nič ne prinaša,” nam je povedala Patrizia Pirnat iz Kmetijske zadruge Agraria Koper. Do danes sta med ustanovitelji GIZ Slovenska zelenjava ostala samo Zadruga Zdravo Polje in Les trgovina.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje