Menu Item
Med tremi razpisanimi zakonodajnimi referendumi, ki jih je na pobudo stranke SDS razpisal državni zbor, je tudi referendum o organiziranosti vlade. S spremembo zakona o vladi želi premier Robert Golob reorganizirati delo nekaterih ministrstev, novela zakona pa predvideva tudi ustanovitev treh novih ministrskih resorjev. Čeprav se v zgodovini samostojne Slovenije še nikoli ni zgodila blokada zakonskega predloga, ki ureja organiziranost vlade, pa je stranka SDS, najprej z vložitvijo pobude za sklic posvetovalnega referenduma, kasneje pa tudi z razpisom zakonodajnega referenduma, Robertu Golobu podrla načrt o reorganizaciji dela vlade. V največji opozicijski stranki poudarjajo, da večanje števila ministrstev ni smiselno, prinaša pa tudi še večje finančno breme za davkoplačevalce. Glasovanje bo 27. novembra.
Premier Robert Golob je že v času, ko je bil še mandatar za sestavo nove vlade in so potekala koalicijska pogajanja s strankama SD in Levica, napovedal številne spremembe v organizaciji ministrstev in ustanovitev nekaterih novih resorjev. Ker je stranka SDS blokirala sprejetje sprememb zakona o vladi, se je nova vlada Roberta Goloba morala organizirati po trenutno obstoječem in veljavnem zakonu o vladi. V njem je razrez ministrstev takšen, da ima vlada 14 ministrstev in tri vladne službe, ki jih vodijo ministri brez resorjev.
Želja premierja Goloba je bila, da bi njegovo vlado sestavljalo 20 ministrov, in sicer 19 z resorjem ter enega brez resorja. Dosedanji vladni službi za digitalno preobrazbo in za kohezijsko politiko je želel preoblikovati v ministrstvi ter ob tem ustanoviti še tri nove resorje: ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije; ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter ministrstvo za solidarno prihodnost.
Ministrstvo za solidarno prihodnosti bi bilo po Golobovih besedah nekaj, česar doslej še nismo poznali, vodenje tega resorja pa bi prevzel sedanji minister za delo Luka Mesec. Novoustanovljeno ministrstvo bi se ukvarjalo predvsem s področjem dolgotrajne oskrbe, stanovanjske politike in ekonomske demokracije.
Na dva resorja bi Golobov zakonski predlog razdelil ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Zdajšnji šolski minister Igor Papič bi vodil ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, državni sekretar Darjo Felda pa ministrstvo za vzgojo in šolstvo.
Ministrstvo za okolje podnebje in energijo bi prevzel aktualni infrastrukturni minister Bojan Kumer, infrastrukturni resor pa bi prevzela Alenka Bratušek.
Novela zakon o vladi predvideva tudi preimenovanja nekaterih ministrstev. Pod okrilje gospodarskega ministrstva bi prešlo področje športa, ministrstvo pa bi se preimenovalo v ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Zdajšnje ministrstvo za okolje in prostor bi se preimenovalo v ministrstvo za varstvo narave in prostor, zunanje ministrstvo pa bi postalo ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.
Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu bo po pojasnilih premierja Goloba še vedno del vlade in ga bo, tako kot doslej, vodil minister brez resorja.
Kot ključen razlog za reorganizacijo ministrstev je Golob navedel, da zaradi spremenjenih družbenih razmer, potreb gospodarstva in drugih družbenih dejavnikov sedanja struktura vlade zahteva drugačno ureditev, prilagoditev in odzivnost ministrstev. Po njegovih besedah bi bilo izvajanje nalog njegove vlade uspešnejše, če se ta sestavi v skladu z dogovorom, ki so ga sprejele koalicijske stranke.
Vladna koalicija je večkrat zavrnila argument stranke SDS, da se z večanjem števila ministrstev povišujejo tudi stroški delovanja vlade. Kot je pred tedni poudarila ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, bi se na nova oziroma razdeljena ministrstva zgolj prerazporedili že obstoječi kadri, ki že delujejo na teh področjih. Izpostavila je tudi dejstvo, da so med ključnimi zavezami koalicijske pogodbe področja razvoja, podnebnega prehoda, digitalizacije in zdravja, zaradi prioritet teh področij pa je nujno potrebno, da se “vzpostavi učinkovita organizacijska struktura ministrstev”.
Premier Robert Golob pa je poudaril, da bi z reorganizacijo in prenosom pristojnosti nekaterih ministrstev ta bila bolj vitka, zato pa tudi bolj operativna in odzivna. Za izvedbo načrtovanih sprememb niso potrebna dodatna finančna sredstva, ki bi obremenila davkoplačevalce, meni Robert Golob.
Referendumsko vprašanje
Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah zakona o Vladi Republike Slovenije, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 22. junija 2022?
Volilci bodo imeli možnost obkrožiti ZA ali PROTI.
SDS: Povečanje števila ministrstev bi še dodatno obremenilo javno upravo in davkoplačevalce
Po mnenju največje opozicijske stranke SDS je v trenutnih razmerah, ko se svet spopada z globalno krizo draženja energentov in prehrane, ustanavljanje novih ministrskih resorjev nesprejemljivo. Povečanje števila ministrstev bi tako še dodatno obremenilo javno upravo, povišali bi se davkoplačevalski stroški, česar pa si Slovenija po mnenju največje opozicijske stranke ne more privoščiti.
Večkrat so tudi poudarili, da večje število ministrstev in umetno deljenje resorjev ne bo pripomoglo k bolj učinkovitemu, operativnemu in odgovornemu delu vlade, ki bo potrebno v prihajajočem obdobju. Poleg tega pa bi po mnenju SDS večje število ministrstev zgolj povečalo možnosti nastanka nesoglasij v vladi.
Poslanec SDS Branko Grims, ki je v času zbiranja podpisov podpore za razpis referenduma predstavljal stališča stranke do tega zakonskega predloga, je večkrat opozoril, da bi bila Slovenija, če bi v veljavo stopila vladna novela zakona, rekorder v Evropi po številu ministrstev, sploh glede na velikost naše države in število prebivalcev. Večkrat je navedel primerjavo Slovenije s Švico in Nemčijo; Švica ima osem ministrstev, Nemčija pa 15. Po njegovem mnenju gre pri večanju števila ministrstev zgolj za politično motivirano zapravljanje. “Temu je treba reči odločen ne. Odločen ne je treba reči tudi tej politiki, ki je dejansko politika uničevanja blaginje in varnosti Slovenije ter uničevanja slovenskega gospodarstva,” je ob vložitvi zbranih podpisov podpore za razpis zakonodajnih referendumov povedal Grims.
V SDS še poudarjajo, da želi Golobova vlada dodatno zaposlovati tiste politike, ki jim na aprilskih državnozborskih volitvah ni uspelo prestopiti praga državnega zbora. S temi besedami je ciljal predvsem na Marjana Šarca in Alenko Bratušek, katerih stranki sta po volitvah ostali pred parlamentarnim pragom, kmalu zatem pa sta se stranki pripojili h Gibanju Svoboda. Šarec je ob oblikovanju nove vlade postal minister za obrambo, Bratušek pa je trenutno državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo in čaka na sprejetje novele zakona o vladi, da bo prevzela vodenje infrastrukturnega resorja, ki ga je vodila že med letoma 2018 in 2020 v času Šarčeve vlade.
Kaj je zavrnitveni kvorum?
Pobudniki referenduma morajo za uspeh na glasovanju doseči tako imenovani zavrnitveni kvorum. Po veljavni zakonodaji je namreč zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volilcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti glasuje najmanj petina vseh volilcev. Skupno število volilnih upravičencev na tokratnih referendumih je po podatkih ministrstva za notranje zadeve 1.695.330, torej mora proti posameznemu zakonu glasovati vsaj 339.066 volilcev.
Z ustavnimi spremembami leta 2013 je bil namreč namesto potrditvenega uveden zavrnitveni model zakonodajnega referenduma. Od tedaj velja, da je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volilcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje