Grims: SDS je z zbranimi podpisi za referendum “prebila zvočni zid”

Slovenija 06. Okt 202206:23 > 09:2430 komentarjev

SDS je za razpis referendumov o predlogu sprememb zakona o vladi, predlogu novele zakona o RTVS in predlogu sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi uspelo skupaj zbrati 157.138 overjenih podpisov volilcev, je na Twitterju sporočil prvak SDS Janez Janša. 35-dnevni rok za zbiranje podpisov se je iztekel v sredo. Da je stranki cilj uspel, smo sicer na N1 prvi poročali že v torek. Koalicija se po novem nagiba k temu, da bi bili referendumi hkrati z drugim krogom predsedniških volitev, torej 13. novembra.

SDS je z zbiranjem podpisov volilcev za razpis zakonodajnih referendumov začela 1. septembra, predsednik stranke Janez Janša pa je danes zjutraj na Twitterju sporočil, da jim je za vse tri referendume  uspelo zbrati skupaj 157.138 overjenih podpisov. Največ so jih dobili za referendumski predlog o RTV Slovenija, in sicer 52.669. Za razpis referenduma o spremembah zakona o vladi je podpis oddalo 52.280 volilcev, proti ukinjanju dolgotrajne oskrbe pa 52.182. Janša je ob navedbi številk dodal še, da je to “daleč največja podpora neposredni demokraciji doslej”. Za razpis posameznega referenduma so morali zbrati najmanj 40.000 podpisov podpore.

Poslanec SDS Branko Grims je na novinarski konferenci ob koncu zbiranja podpisov povedal, da je SDS s številom zbranih podpisov “prebila zvočni zid”. Ob tem se je zahvalil vsem, ki so si vzeli čas, prepotovali veliko kilometrov in oddali podpis podpore trem referendumskim pobudam. “To je število, ki si zasluži vse spoštovanje. Tega si zaslužijo tudi vsi, ki so oddali svoj podpis. Gre za zgodovinski dosežek, ki je zagotovo prelomen v današnji slovenski politiki,” je še povedal Grims.

Po njegovem mnenju vlada na vseh področjih sprejema napačne odločitve. “Medtem ko vlada viša davke in izžema ljudi, si želi še povečati število ministrstev,” je dodal.

Grims je povedal še, da je bilo zanimivo opazovati poteze vladne koalicije, ki se je Slovenskim demokratom ob problemih pri zbiranju podpisov volilcev posmehovala, da ji ne bo uspelo zbrati zadostnega števila. “V državnem zboru so najuglednejši poslanci celo razlagali, kako ljudje niso kompetentni, da bi odločali o vseh zadevah, in da ne znajo sami odločiti, kaj je zanje dobro. To je do volilk in volilcev žaljivo, pove pa veliko o tistih, ki so se v volilni kampanji pred državnozborskimi volitvami sklicevali na voljo ljudi. Zdaj, ko so z njo soočeni, se jim tresejo hlače,” je še izpostavil Grims.

Tudi poslanka SDS Alenka Jeraj je izrazila zadovoljstvo, da je njihovi stranki uspelo zbrati zadostno število podpisov. “Veseli smo, da so ljudje prepoznali, da so predlagani zakoni slabi, in so oddali svoj podpis za razpis referendumov,” je povedala. Dodala je, da so se na terenu sicer spopadali z nekaterimi težavami pri delovanju krajevnih uradov, a so uradniki svoje delo v večini primerov opravili profesionalno.

“Golobova koalicija in vlada že od začetka mandata načrtno in v škodo ljudi odpravljata dobre odločitve prejšnje vlade,” pa je povedal poslanec največje opozicijske stranke Zvone Černač in se podpisnikom zahtev za referendume zahvalil za njihovo podporo.

Izrazil je obžalovanje, ker je šla sedanja koalicija  proti zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki je bil sprejet v prejšnjem mandatu in bi po prepričanju SDS mnogim omogočil dostojno  starost.  “S tem tudi neposredno ogrožajo sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost, ker je uveljavitev zakona o dolgotrajni oskrbi eden od mejnikov za koriščenje teh sredstev,” je še dodal Černač in zavrnil mnenje koalicije, da ni bilo dovolj časa, da bi se na uveljavitev zakona dovolj dobro pripravili.

Za zdaj še ni znano, kdaj bodo referendumi izpeljani; v SDS se zavzemajo, da bi bili skupaj z enimi od prihajajočih volitev.  Kateri datumi bodo prišli v poštev, bo odvisno tudi od tega, kdaj bo SDS podpise volilcev prinesla v državni zbor. Za to ima sicer sedem dni časa, a če bo odlašala do zadnjega dne, referendumov hkrati z drugim krogom predsedniških volitev, torej 13. novembra, ne bo mogoče izpeljati.  “Kdaj bomo podpise vložili, še ne vemo, najprej jih moramo še fizično zbrati in pripraviti na vložitev,” je dejal Grims. Ob tem je dodal, da bo do vložitve prišlo v najkrajšem času, najverjetneje v ponedeljek. Černač pa je zatrdil, da bodo podpise vložili dovolj zgodaj, da bi lahko referendume izpeljali hkrati z drugim krogom predsedniških volitev.

Branko Grims
N1

V SDS je sicer mogoče zaznati, da bi jim bilo bolj pogodu, če bi bili referendumi hkrati z lokalnimi volitvami, torej 20. novembra, čemur pa v koaliciji nikakor niso naklonjeni. Poudarjajo, da so volišča  oziroma volilne komisije pri lokalnih volitvah organizirane povsem drugače kot pri referendumih. Dejstvo pa je tudi, da levosredinske stranke na lokalnih volitvah praviloma dosežejo slabše rezultate kot  jih dosegajo njihovi kandidati na predsedniških volitvah.  Možnosti, da bi bili referendumi izpeljani 27. novembra, ko ne bo nobenih volitev in kar bi bilo sprejemljivo za vladajoče, pa v SDS niso naklonjeni. “27. november je datum, ki ga želijo v koaliciji izkoristiti in davkoplačevalce obremeniti z dodatnimi stroški, pri čemer špekulirajo, da kvorum za zavrnitev zakonov ne bo dosežen. Kvorum bo dosežen, ker gre za zakone, ki siromašijo ljudi,” je poudaril Černač.

Poslanec NSi Jožef Horvat, ki je na novinarski konferenci pojasnil odločitev krščanskih demokratov za vložitev pobude za razpis posvetovalnega referenduma o davčni reformi, meni, da ni dobro združevati volitev in referendumov. Kot najboljšo rešitev je ocenil, da bi referendume, za katere je podpise volilcev zbrala SDS, izvedli na samostojen referendumski dan.

Na vprašanje, ali bi  v primeru poraza vladajočih na referendumih SDS zahtevala razpis predčasnih parlamentarnih volitev, Grims ni odgovoril. Zavzel pa se je, da se ljudje referendumov udeležijo v čim večjem številu. “Zdaj gre za Slovenijo,” je izkoristil zgodovinske besede, ki jih je ob plebiscitarni odločitvi za samostojno Slovenijo izrekel Jože Pučnik.

Če bodo volilci koalicijske zakone na referendumih potrdili, bo SDS voljo ljudi spoštovala, je še povedal Grims. “Ljudstvo ima vedno prav. Vendar pa ljudstvo ni pet kričačev pred parlamentom, ljudstvo izrazi svojo voljo z neposrednim odločanjem na referendumu, kot to določa ustava,” je dodal.

Kakšni bodo naslednji koraki?

SDS ima torej sedem dni časa, da s podpisi volilcev podprte zahteve vloži v državni zbor. Če so zahteve popolne, ima nato državni zbor sedem dni časa, da z odlokom razpiše referendum.

Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot trideset dni in ne več kot eno leto. A mora datum glasovanja, ki je od dneva razpisa referenduma oddaljen več kot 45 dni, potrditi najmanj dve tretjini navzočih poslancev.

Doslej je v zgodovini samostojne države potekalo 20 zakonodajnih referendumov, zadnji – o zakonu o vodah –  julija lani.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar