Menu Item
Predsednik vlade Robert Golob je na 18. forumu obrtnikov in podjetnikov poudaril, da obljub več ne bo. "Mogoče ste slišali, da preveč govorim, kar tudi sam priznavam – in ne boste me dobili na finto, da bi karkoli obljubljal. Samo še delamo," je bil jasen.
Vlada se bo vseh ukrepov lotevala na podlagi dialoga, je na gospodarskem forumu pod okriljem Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) zagotovil predsednik vlade Robert Golob. Ti so na vlado naslovili 125 zahtev.
Kot so poudarili, se zavedajo, da vseh ne bo mogla uresničiti, pričakujejo pa, da bo to storila vsaj pri najpomembnejših.
Premier je uvodoma na gospodarskem dogodku ponovno poudaril, da obljub več ne bo. “Mogoče ste slišali, da preveč govorim, kar tudi sam priznavam – in ne boste me dobili na finto, da bi karkoli obljubljal. Samo še delamo,” je bil jasen predsednik vlade in nadaljeval, da so v torek s Slovenskim avtomobilskim grozdom podpisali sporazum za 200 milijonov evrov spodbud v naslednjih petih letih.
“Nismo obljubljali, ampak smo realizirali. Tega se bom držal tudi pri vas. Vašim zahtevam bom z veseljem prisluhnil, a obljubljal ne bom ničesar. Ne da si ne zaslužite, ampak sem podal javno obljubo, da obljub ne bo več. Tudi vi ne živite od obljub, ampak od realizacije. To je lekcija, ki je ne bom pozabil, in se je bom striktno držal,” je dejal Golob.
V nadaljevanju je ocenil, da je dialog vlade z obrtniki in podjetniki dober, a ga želi v prihodnjih mesecih še izboljšati.
Kot eno najbolj akutnih težav je Golob izpostavil pomanjkanje delovne sile. To je po njegovih besedah sicer hkrati tudi dobra novica, saj kaže na vitalnost gospodarstva, a nedvomno zahteva takojšnje ukrepanje. “Pri tem smo vlada in gospodarstvo na istem bregu. Verjamem, da bomo v naslednjih tednih in mesecih našli rešitve, ki bodo pomagale vsem. Gospodarstvo bo čim prej prišlo do kvalificirane delovne sile, država pa bo iz tega naslova pridobivala sredstva za krepitev javnih storitev,” je dejal.
Pomanjkanje delovne sile je po njegovih besedah tudi odlično izhodišče za prestrukturiranje gospodarstva z opuščanjem programov, ki nimajo prihodnosti. “Vztrajanje pri teh programih v takšnih razmerah je namreč neumnost,” je dejal. Ob tem je izpostavil sredstva, ki so podjetjem na voljo za inovacije in razvoj.
Glede izobraževalnega sistema se je strinjal, da je treba okrepiti promocijo deficitarnih poklicev. “Bodočega krovca bi morali predstavljati kot bodočega podjetnika. To je pravo sporočilo, ki bo tudi mlade bolj pritegnilo,” je prepričan premier.
O predlogu progresivnega obveznega zdravstvenega prispevka
Predsednik vlade je med drugim o predlogu Levice za progresivni obvezni zdravstveni prispevek dejal, da je zanj ta razprava v tem trenutku popolnoma brezpredmetna. O tem na vladi sploh še niso razpravljali, je poudaril in dodal, da ima vsak pravico do svojih pogledov – tako gospodarstvo kot politika. “V koaliciji smo bili enotni, v spremembo dopolnilnega zavarovanja ne gremo v tistem delu, ki se tiče zbiranja prispevkov, ampak gremo na tistem delu, ki je najbolj potrebno, to je na organizaciji,” je poudaril.
Tako kot je preuranjena, a razumljiva zahteva gospodarstva, naj se v to ne gre, tako je tudi preuranjena zahteva ene od koalicijskih strank, ki v resnici ni zahteva, temveč predlog, ki so ga lansirali v javnost, je povedal. “Zame je ta razprava v tem trenutku popolnoma brezpredmetna, zaradi tega ker se še nič konkretnega na to temo ni zgodilo,” je zaključil.
V Levici so pripravili predlog za progresiven obvezen zdravstveni prispevek, po katerem bi bila višina prispevka odvisna od višine posameznikove plače. Na ta način bo skoraj 80 odstotkov zavezancev na enakem ali na boljšem, manj bo plačevalo 1.204.201 zavezancev, na približno istem pa bo 59.069 ljudi, pojasnjujejo. Dodali so, da predlog interno usklajujejo s koalicijo. Iz Gibanja Svoboda pa so sporočili, da je v koraku preoblikovanja dopolnilnega zavarovanja predviden fiksen prispevek v višini 35 evrov. Koalicija naj bi o predlogu po nekaterih napovedih spregovorila v četrtek.
Pomisleki o delovnem času
Iz obrtniških in podjetniških vrst je slišati tudi pomisleke glede regulacije delovnega časa. Premier se je strinjal, da gre za kompleksno področje, ki ga ni mogoče urediti brez širokega dialoga. Že znotraj enega podjetja je namreč težko uvesti enoten sistem, kaj šele na ravni celotne države, je poudaril.
“Obrtniki smo realni in se zavedamo, da vlada vseh 125 zahtev ne more izpolniti. Pričakujemo pa, da bo izpolnila vsaj najpomembnejše,” je poudaril predsednik OZS Blaž Cvar. Tudi sami si želijo še bolj poglobljen dialog z vlado, zato jih veseli, da jim je ta pripravljena prisluhniti, je dejal.
Golobovo napoved, da vlada ne bo obljubljala, temveč predstavljala rezultate, je pozdravil. “Želimo primeren dialog, v katerem bomo lahko poiskali prave rešitve,” je poudaril.
Obrtniki in podjetniki so o svojih pričakovanjih in načrtih vlade razpravljali tudi z ministri za delo Luko Mescem, za digitalno preobrazbo Emilijo Stojmenovo Duh in za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik ter državnim sekretarjem na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevžem Frangežem.
Med drugim jih je zanimalo, kaj lahko pričakujejo na področju evidentiranja delovnega časa. Mesec je poudaril, da posodobljena zakonodaja obvezne elektronske evidence uvaja le za kršitelje. Na opozorilo, da Slovenija v resnici nima osemurnega delovnika, temveč ta zaradi plačanega odmora za malico traja sedem ur in pol, pa je odgovoril, da je mogoče predlagati spremembe te ureditve.
Ajanović Hovnik je morala med drugim odgovarjati na očitke, da država krepi javni sektor, medtem ko se podjetja soočajo z vse težjimi poslovnimi pogoji. Kot je dejala, brez izboljšanja pogojev delovanja javnega sektorja ta ne bo mogel privabljati novih kadrov, brez česar pa se ne bo mogla povečati njegova učinkovitost.
Glede odpravljanja administrativnih ovir je poudarila, da je predpogoj za to sprejemanje boljše zakonodaje. “Zakonodaja, ki je usklajena, vključuje vse deležnike in predvideva ponovni pregled učinkov po določenem obdobju izvajanja,” je dejala.
Stojmenova Duh je podjetnikom zagotovila več podpore pri digitalizaciji poslovanja, Frangež pa nadaljnji posluh gospodarskega ministrstva. Generalni direktor OZS Danijel Lamperger je ob tem poudaril, da so v zbornici s sodelovanjem z gospodarskim ministrstvom zelo zadovoljni.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje