Menu Item
Glede podelitve statusa kandidatke za članstvo v EU Bosni in Hercegovini je bil, kljub temu da ga še ni prejela, narejen pomemben premik, je poudaril slovenski premier Robert Golob. Dodal je, da ni razočaran niti se ni prenaglil s predlogom, da bi BiH že na tem vrhu prejela status kandidatke.
“Ne, nisem razočaran. Zakaj bi bil. Jaz mislim, da je danes bil vseeno narejen pomemben premik na to temo, nenazadnje je bila opravljena zelo poglobljena razprava, trajala je kar nekaj ur,” je povedal premier Robert Golob v izjavi za novinarje po prvem dnevu svojega prvega zasedanja Evropskega sveta. Po njegovem mnenju je prav, da je prišlo do tega, saj so po eni strani Bosno in Hercegovino potegnili iz neke vrste evropske pozabe, v kateri je bila dolga leta. Na drugi strani pa so tudi zastavili neko okvirno časovnico, v kateri se bo ta tema ponovno pojavila na Evropskem svetu in bodo nato prišli tudi do konkretne rešitve.
Naslednji korak bo po njegovih besedah poročilo Evropske komisije o izpolnjevanju 14 prednostnih nalog, določenih v mnenju komisije o kandidaturi BiH. V njem se bo osredotočila na tiste kriterije, ki so ključni za to, da bi lahko podelili kandidaturo. To je po Golobovih besedah čisto tehnokratski pristop, ampak je isti, kot je bil uporabljen v primeru Ukrajine in Moldavije. Tako da je s tega vidika ta proceduralni pristop ustrezen, je ocenil premier.
Komisija bo poročilo predvidoma pripravila do oktobra, nakar se bo lahko bolje presojalo, kakšna bo realistična časovnica. “Čisto možno je, da bo tudi že do konca letošnjega leta, ampak to ni odvisno ne od Slovenije niti ne Evropske komisije, ampak tudi od oblasti v Bosni in Hercegovini,” je glede tega, kdaj bi lahko BiH prejela status kandidatke, pojasnil premier.
“Zahodni Balkan ni pozabljen”
Medtem ko so nekatere države članice zagovarjale tovrsten tehnokratski pristop, so druge, med njimi Slovenija, želele dati sporočilo, da Zahodni Balkan ni pozabljen ali odrinjen na stran samo zaradi tega, ker v tem trenutku divja vojna v Ukrajini, je dejal Golob. Največja težava pri iskanju dogovora je bil ravno postopek, in ne sama ideja, da se BiH podeli status kandidatke. Temu je naklonjena večina držav članic. O tem, kdo je najbolj nasprotoval slovenskemu predlogu, premier ni želel govoriti.
So pa viri pri EU pojasnili, da sta Slovenijo na zasedanju najmočneje podprli Avstrija, pa tudi Hrvaška. Medtem ko sta največji nasprotnici tega pristopa Danska in Nizozemska. V sklepih je sicer Evropski svet zapisal, da je BiH pripravljen podeliti status kandidatke za članstvo v Evropski uniji. Evropsko komisijo so voditelji EU pozvali, naj brez odlašanja poroča o izpolnjevanju 14 prednostnih nalog, da bodo lahko odločili o tem. Slovenija je sicer predlagala, da bi BiH že danes podelili status kandidatke.
Spomnimo, da smo o tem na N1 poročali že včeraj. Kot smo neuradno izvedeli, so se evropski voditelji, kljub temu da BiH na tokratnem vrhu ni dobila statusa članice, strinjali, da bo Evropski svet status odobril, ko bo izpolnjen “zajeten paket reform”: Po naših informacijah so bile poleg Nizozemske zadržane tudi Nemčija, Belgija in Francija, ki je predsedujoča Svetu EU. Glavni razlog, da so bile te štiri države zadržane, je ta, da naj bi BiH za pridobitev statusa naredila premalo. Nizozemsko naj bi po informacijah N1 motilo predvsem to, da BiH še vedno ni sprejela paketa zakonov s področja vladavine prava: Zakona o Visokem sodnem in tožilskem svetu BiH (VSTV) in Zakona o sodiščih, Zakona o preprečevanju konflikta interesov ter Zakona o javnih naročilih, smo še poročali sinoči.
Še več v članku Informacije N1 potrjene: Sloveniji v Bruslju ni uspelo, BiH brez statusa.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje