Informacije N1 potrjene: Sloveniji v Bruslju ni uspelo, BiH brez statusa

Svet 23. Jun. 202216:48 > 24. Jun. 2022 09:068 komentarjev
Delite:

Voditelji držav EU, ki so popoldne začeli z zasedanjem, so prižgali zeleno luč statusu kandidatke za Ukrajino in Moldavijo, pobuda, ki sta jo najodločneje zagovarjali Slovenija in Avstrija, da tudi Bosna in Hercegovina brez odlašanja dobi ta status, pa navkljub prizadevanjem Slovenije ni dobila zadostne podpore. Popoldne, ob prihodu na vrh, je slovenski premier Robert Golob, ki se je prvič udeležuje vrha EU, sicer dejal, da bo Slovenija pri svoji pobudi vztrajala, "tudi do jutra, če bo treba".

Po dopoldanskem vrhu EU-Zahodni Balkan je bila tema pogovorov evropskih voditeljev tudi dodelitev statusa kandidatke za članstvo v EU Ukrajini in Moldaviji, predsednik Evropskega sveta Charles Michel pa je sporočil, da so voditelji statusu za ti dve državi prižgali zeleno luč.

Ob tem, ko je bilo na dnevni red vrha EU uvrščeno odločanje o statusu kandidatke za Ukrajino in Moldavijo – da državi lahko dobita status, je pred tednom dni menila Evropska komisija –, se je na pobudo Slovenije začela tudi aktivna razprava, da bi ta status podelili še Bosni in Hercegovini. BiH je za članstvo v Uniji zaprosila bistveno pred Ukrajino in Moldavijo, in sicer leta 2016, statusa kandidatke pa še ni dobila, saj še ni izpolnila (štirinajstih) prioritet, ki jih zahteva Evropska komisija.

Da bi status na tokratnem vrhu dobila tudi BiH, sta se najbolj odločno zavzemali Slovenija in Avstrija. To se, kot se je po neuradnih informacijah N1 slutilo že prej, na vrhu ni zgodilo. So se pa voditelji držav članic strinjali, da bo Evropski svet status BiH odobril, ko bo izpolnjen “zajeten paket reform”. V luči tega je Evropski svet Evropski komisiji podelil mandat, naj nemudoma poroča, kako gre BiH pri izpolnjevanju 14 prioritet, ki jih je Komisija pred časom opredelila kot pogoj za pridobitev statusa kandidatke BiH oziroma za začetek pristopnih pogajanj.

Golob: Nisem razočaran, zakaj bi bil

Slovenija in Avstrija sta se najbolj odločno zavzemali za to, da status države kandidatke za članstvo v EU podeli tudi Bosni in Hercegovini. Ta slovenska pobuda na vrhu EU zaradi nasprotovanja pomembnih držav članic ni uspela. Slovenski premier Robert Golob, ki se je vrha voditeljev EU udeležil prvič in pred srečanjem napovedal, da bo “Slovenija vztrajala, če bo treba, tudi do jutra”, je po zaključku srečanja, ki se je končalo pred deseto zvečer, med drugim dejal: “Nisem razočaran, zakaj bi bil. Opravili smo poglobljeno razpravo in BiH je znova na dnevnem redu EU.” Več o reakciji predsednika slovenske vlade po srečanju voditeljev, si lahko preberete tukaj. 

Ideji, da tudi BiH dobi status kandidatke, je po informacijah N1 najbolj nasprotovala Nizozemska, zadržane pa so bile tudi Nemčija, Belgija in Francija, ki je predsedujoča Svetu EU. Glavni razlog, da so bile te štiri države zadržane, je ta, da naj bi BiH za pridobitev statusa naredila premalo. Nizozemsko naj bi po informacijah N1 motilo predvsem to, da BiH še vedno ni sprejela paketa zakonov s področja vladavine prava: Zakona o Visokem sodnem in tožilskem svetu BiH (VSTV) in Zakona o sodiščih, Zakona o preprečevanju konflikta interesov ter Zakona o javnih naročilih.

Medtem ko se bodo o statusu kandidatke BiH voditelji EU ponovno pogovarjali po tem, ko bodo imeli v rokah poročilo Komisije o izpolnjevanju prioritet, so na današnjem vrhu pozdravili dogovor, ki so ga voditelji BiH v Bruslju dosegli 12. junija. Dogovor, v katerem so se vodilni politiki v BiH zavezali k uresničevanju reform, ključnih tudi na poti v EU, je po mnenju voditeljev EU “potreben za stabilnost in povsem delujočo državo ter v imenu izpolnjevanja pričakovanj ljudi”. Vrh EU je vse politične voditelje v BiH tako pozval, naj hitro uresničijo zaveze iz dogovora in dokončajo ustavno in volilno reformo, ključno za evropsko pot BiH.

Charles Michel, Pedro Sanchez
Foto : Johanna Geron/REUTERS

Golob je napovedal, da bo vztrajal

Ob prihodu na vrh EU je slovenski premier Robert Golob napovedal, da bo vztrajal pri pobudi naše države. Kot je povedal, Slovenija resda ne bo blokirala podelitve statusa Ukrajini, vendar pa to ne pomeni, da ne bo vztrajala glede statusa BiH “brez dodatnih pogojev”, “tudi do jutra, če bo treba”. Poudaril je, da je glede tega vprašanja treba najti konsenz in da je treba gledati na prebivalce BiH. Enako kot Ukrajincem jim je po Golobovih besedah treba dati upanje, da jih čaka evropska prihodnost. Ne nazadnje, je komentiral, so bili tudi oni v vojni pred dvajsetimi leti in niso sami odgovorni za razmere v državi. “Upanja jim že počasi zmanjkuje,” je ocenil.

Že ob predhodnih neuradnih informacijah, da bo BiH na vrhu EU ostala brez statusa kandidatke, pa je bilo v Evropski uniji slišati tudi mnenje, da pričakovana odločitev o statusu kandidatke – “ob tem, da izvedeta določene korake” – za Ukrajino in Moldavijo, ni najbolj poštena. Razočaranje nad (pre)počasno širitvijo EU na Zahodni Balkan so izrazili trije balkanski voditelji, slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon pa je že v začetku tedna opozorila, da bi bila dodelitev statusa BiH pomembna z vidika kredibilnosti EU ter sporočila, da Bruselj ni pozabil na regijo.

Pred tem je v Bruslju potekal vrh Stranke Evropskih socialistov in socialnih demokratov (PES). “Izgubili smo kredibilnost do držav Zahodnega Balkana, ki čakajo na status kandidatk za EU. Te države spet postajajo države geopolitičnega boja,” je rekla Fajon. “Verodostojnost širitvenega procesa bomo ohranili le tako, da EU pospeši dodelitev statusa kandidatke za članstvo v EU Bosni in Hercegovini, odpre pristopna pogajanja s Severno Makedonijo in Albanijo ter omogoči vizumsko liberalizacijo za Kosovo. Potrebujemo jasne političen signal podpore in zavezanosti širitveni perspektivi Zahodnega Balkana,” je dodala.

Več v prispevku Voditelji balkanskih držav kritični do počasne širitve: “Godota ne bomo čakali”

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar