Menu ItemPotem ko smo včeraj objavili članek o smrti dveh otrok, ki sta se zdravila na programu otroške srčne kirurgije in bila nato napotena v Izrael, je predsednik vlade Robert Golob, ki obenem opravlja funkcijo ministra za zdravje, danes obiskal Pediatrično kliniko UKC Ljubljana. Poudaril je, da je v tem trenutku zadovoljen z izrednim strokovnim nadzorom nad zdravljenjem omenjenih otrok, ki ga je napovedalo vodstvo UKC. "Ko dobimo rezultate nadzora, se bomo do njih opredeljevali," je napovedal. Zakaj je bil nadzor sprožen tako pozno, v UKC niso pojasnili.
Na N1 smo včeraj poročali o smrti dveh otrok, Aishe Nur in Luke, s prirojenima srčnima napakama, ki sta se zdravila v Centru za obravnavo bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami v UKC Ljubljana in bila nato napotena v Izrael.
Tam sta bila julija operirana, po operaciji pa sta oba umrla. Starši, ki so nam zaupali svojo zgodbo, se sprašujejo, ali bi bila otroka danes še živa, če se ne bi prav takrat (ponovno) zapletalo na programu otroške srčne kirurgije v UKC Ljubljana.
Na UKC nam zadeve sprva niso želeli komentirati, nato pa so po objavi našega prispevka napovedali izredni strokovni nadzor, ki naj bi se začel že ta mesec, izvajali pa naj bi ga zunanji strokovnjaki.
Dan po napovedi je Pediatrično kliniko UKC Ljubljana obiskal predsednik vlade Robert Golob, ki obenem opravlja funkcijo ministra za zdravje. V izjavi za medije je izrazil sožalje svojcem in staršem umrlih otrok. Poudaril je, da je bil danes obveščen o tem, da je zunanji strokovni nadzor nad obema primeroma že bil sprožen. Na naše vprašanje, ali je zadovoljen z odzivom UKC na smrt Aishe Nur in Luke ter ali bo glede na dolgo zgodovino težav na programu otroške srčne kirurgije zahteval dodatne ukrepe, je odgovoril: “V tem trenutku smo s tem zadovoljni. Ko dobimo rezultate nadzora, se bomo do njih opredeljevali.” Dodatnih ukrepov zaenkrat ne bodo zahtevali, je dodal.
Strokovni direktor Pediatrične klinike Marko Pokorn je pojasnil, da bodo v komisiji za izvedbo izrednega strokovnega nadzora neodvisni strokovnjaki, ki ne sodelujejo s kliničnim centrom in niso kakorkoli udeleženi v obravnavo. Na novinarsko vprašanje, zakaj je bil strokovni nadzor sprožen tako pozno, je odgovoril: “Strokovni nadzor je bil sprožen, da se zavrže kakršnakoli senca dvoma, da je bilo pri zdravljenju navedenih dveh otrok storjeno karkoli narobe.” Spomnimo, da sta otroka umrla sredi julija.
Otroški kardiokirurg Janez Vodiškar, ki je 8. septembra prevzel vodenje Centra za obravnavo bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami, se do zdravljenja omenjenih dveh otrok ni želel opredeljevati. Dejal je, da v njuno zdravljenje ni bil vključen. “Na žalost je v tej veji medicine tako, da se vsako zdravljenje ne konča uspešno, nekatere srčne napake so izjemno kompleksne in na žalost sta srčni napaki teh dveh otrok ene najkompleksnejših za zdravljenje in imajo na žalost tudi najslabše rezultate zdravljenja,” je dodal.
Opisal je, da veliko težav pri njihovem delu izhaja iz tega, da je slovenski center “relativno majhen”. Obenem je majhno tudi število bolnikov, zato je težko “pridobiti ekspertizo”. “Po drugi strani to sproža veliko vprašanj tako pri starših kot pri zdravnikih in zaradi tega je komunikacija včasih zelo težka.” Na vprašanje, kako bo sam reševal težave s komunikacijo, na katere so opozorili starši umrlih otrok, v preteklosti pa tudi tisti, ki so delali na programu otroške srčne kirurgije, je Vodiškar odgovoril, da sam izkušenj s slabo komunikacijo sicer ni imel, da pa je treba “vzpostaviti boljšo povezavo s partnerskim centrom”.
Povedal je, da so izbrali dva partnerja, ki bosta odslej stalna in so z njima v preteklosti že sodelovali, in sicer s kliniko v Stuttgartu in centrom v Münchnu. “Ko bo komunikacija z obema centroma popolnoma stekla, bo tudi zdravljenje za bolnike, ki jih bomo morali pošiljati v tujino, enostavnejše, lažje se bomo spopadali s problemi, staršem pomagali pri problemih, ki nastanejo, ker so v tujini v neznanem okolju … Vse to bo enostavnejše reševati,” je dejal.
Pokorn nam je pred dnevi dejal, da dogovor s centrom v Münchnu še ni podpisan, “ker pa načelna pripravljenost za sodelovanje obstaja na obeh straneh, sodelovanje že poteka”. Na vprašanje, kaj naj bi dogovor vseboval – koliko operacij letno, nam ni odgovoril. “Primarno bomo sodelovali s centrom v Münchnu, če pa napotitev v München zaradi kakršnegakoli razloga v danem trenutku ne bo izvedljiva, obstaja možnost napotitve v Stuttgart, kjer je zaposlen dr. Vodiškar. To možnost smo v bližnji preteklosti tudi že izkoristili,” je Pokorn še pojasnil pred dnevi.
Premier Golob je v današnji izjavi za javnost še dejal, da je bil njegov obisk namenjen pogovoru in pregledu razmer na tej kliniki. Zahvalil se je celotnemu osebju, ki po njegovih besedah deluje “zelo požrtvovalno”. “Naši pogovori so tekli tudi v smeri, kako lahko vlada pomaga kliniki, da se prepoznava njihovo strokovno delo, kako lahko pomaga kadrovsko in kako lahko krepimo slovenski javni zdravstveni sistem, ki je eden boljših v Evropi in mora tak tudi ostati,” je dejal predsednik vlade. Napovedal je, da bo konec septembra znano ime novega ministra za zdravje, ki mu bo takoj ob začetku mandata prepustil izvedbo potrebnih ukrepov.
V izjavi za javnost je sodeloval tudi generalni direktor UKC Ljubljana Marko Jug, ki je poudaril, da se vsakodnevno borijo za zaupanje, ki je po njegovem mnenju najbolj pomembno. “Delamo korake, velike, vendar je pot dolga. Zato potrebujemo tudi mi podporo,” je dejal in Golobu zagotovil, da so njihova vrata vedno odprta za odločevalce in vse ljudi. “Mi smo tukaj za ljudi,” je še dejal.
Kljub številnim odprtim vprašanjem – tako na ravni UKC kot zdravstva nasploh – je bil čas za novinarska vprašanja odmerjen zelo skopo.
Celotno izjavo za medije si lahko ogledate v posnetku spodaj.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje