Menu Item"Mislim, da moramo porabiti manj mesa. Ne pravim, da ga moramo povsem prenehati uživati, ampak da ga jejmo manj. Bolj se moramo osredotočiti na sadje in zelenjavo oziroma na rastlinske vire," je v nagovoru pred evropskimi poslanci povedal predsednik vlade Robert Golob, ki je o tem govoril že v predvolilni kampanji. V Umanoteri njegov poziv pozdravljajo, agrarni ekonomist Luka Juvančič pa je dejal, da bi bilo neracionalno, da bi kmetijske površine, ki so primerne za pašo, kar zavrgli. V Sloveniji imamo sicer zelo radi meso, pojemo ga skoraj dvakrat več, kot je priporočeno. Sprememba v načinu mišljenja se zato ne bo zgodila čez noč.
Predsednik vlade Robert Golob je v Strasbourgu nagovoril poslanke in poslance Evropskega parlamenta. Osrednje teme njegovega govora so bile energetska kriza v EU in ukrepi proti njej ter širitev EU na Zahodni Balkan s poudarkom na prizadevanjih za podelitev statusa kandidatke Bosni in Hercegovini. Golob je del govora posvetil tudi prizadevanjem za zeleni prehod, kjer je, tako kot med volilno kampanjo pred aprilskimi parlamentarnimi volitvami, znova pozval k manjšemu uživanju mesa.
“Vsak lahko začne na individualni ravni, recimo z dieto”
Premier je v govoru opozoril na negativne vplive, ki jih ima pridelava hrane na podnebne spremembe. “Prehranski sistemi, ki jih trenutno uporabljamo, so popolnoma nevzdržni za našo prihodnost. Če ne bomo temeljito spremenili proizvodnje hrane in tudi potrošnje hrane ter živil, ne bomo dosegli nobenega od podnebnih ciljev. Če bi nam sledil preostanek sveta, bi še vedno potrebovali sedem planetov, da bi lahko poskrbeli za porabo hrane. To je nekaj, česar ne moremo doseči. Vsak lahko začne na individualni ravni, da se sam spreminja – recimo z dieto. To je enostavno,” je povedal.
Golob se je zavzel za manjšo porabo mesa in dodal, da to ne pomeni, da bi ga povsem nehali jesti, pač pa, da se uživa v manjših količinah. Po njegovem mnenju bi se morali v prihodnosti bolj osredotočili na sadje in zelenjavo oziroma rastlinske vire. “Na ta način bomo pomagali planetu in pa tudi našim otrokom. Ne bomo jih učili le, kako naj bodo bolj zdravi, ampak tudi, kako naj živijo na bolj trajnostni način,” je poudaril.
Po njegovem odgovornost vlade in pristojnih organov leži v krepitvi ozaveščenosti in upoštevanju znanstvenih dejstev pri prehrani. “In pa tudi, da omogočimo ustrezno izbiro zdravih živih in hrane na javnih sistemih. To smo v manjšem obsegu naredili v Sloveniji in rezultati so izjemni. Nikogar nismo silili v to in 50 odstotkov potrošnikov je prišlo na popolnoma rastlinsko osnovano hrano. To je bila prostovoljna, individualna izbira, ki pa so jo podprli pristojni organi. Niso pa tega vsiljevali. To je zelo pomembno,” je med drugim še povedal Golob.
To sicer ni prvič, da je premier javno pozval k manjšemu uživanju mesa. Svoje stališče o prevelikem uživanju mesa in vplivu živinoreje na podnebne spremembe je izrazil že med kampanjo pred aprilskimi parlamentarnimi volitvami. “Živinoreja in konzumacija mesa je prevelika. In samo en dan ali dva dneva brez mesa, če jih res naslovimo, bi rešili v kratkem času ravno to pomanjkanje krmil, pšenice za živinorejo v Sloveniji. Seveda moramo kmete s subvencijami ustrezno preusmeriti, ne da jih pustimo na cedilu, tiste, ki že imajo govedo. To so ukrepi, ki so popolnoma konkretni,” je aprila dejal Golob in dodal, da je kmetijstvo zelo pomemben dejavnik podnebnih sprememb.
Kako je meso postalo predvolilna tema
Umanotera: “Potrebne bodo tudi spremembe na sistemski ravni”
V okoljski organizaciji Umanotera, kjer se med drugim ukvarjajo s področjem sistema oskrbe s hrano, pozdravljajo Golobov poziv. Vodja projektov pri Umanoteri Nika Tavčar je za N1 izpostavila, da bo treba spremeniti sistem oskrbe s hrano tako na strani potrošnikov kot pridelave hrane. “S podnebnih oziroma okoljskih vidikov to pomeni tudi zmanjšanje potrošnje živil živalskega izvora, ker ima njihova pridelava precej večji ogljični in okoljski vtis v primerjavi s pridelavo živil rastlinskega izvora,” je poudarila.
Manjše uživanje mesa je nekaj, za kar se zavzema tudi zdravstvena stroka. Kot je predstavila Tavčar, sodobne prehranske smernice v izogib kroničnim nenalezljivim boleznim priporočajo usmeritev v potrošnjo več hrane rastlinskega izvora, predvsem stročnic, žitaric in zelenjave ter zmanjšanje potrošnje izdelkov živalskega izvora (mesa in mlečnih izdelkov). Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pred časom izdal priporočila glede uživanja mesa in mesnih izdelkov, v katerih je zapisano, da uživanje več kot 0,5 kilograma mesa in mesnih izdelkov na teden predstavlja že resno tveganje za zdravje. “V Sloveniji ta priporočila že presegamo za skorajda dvakrat,” je opozorila sogovornica.
Iz poročila Podnebni meni, ki so ga pripravili v organizaciji Umanotera, izhaja tudi, da je v Sloveniji poraba živil živalskega izvora precej večja od količin, ki jih predvideva planetarna dieta, s katero bi lahko do leta 2050 nahranili 10 milijard ljudi in hkrati ostali znotraj varnih meja našega planeta. “S trenutno porabo 0,95 kilograma mesa na osebo na teden precej presegamo priporočene vrednosti glede porabe mesa v planetarni dieti, še bolj pa je to očitno pri porabi rdečega mesa, ki ga porabimo 0,55 kilograma na osebo na teden,” je zapisano.
“Zato je pomembno, da sredi podnebne in ekosistemske krize, v kateri smo se znašli, naslovimo in prilagodimo tudi način prehranjevanja in pridelavo hrane. In ko govorimo o prvem, samo s spremembo prehranjevalnih navad seveda ne bomo rešili podnebne krize, pa vendar podnebne krize ne moremo nasloviti v zadostni meri brez spremembe prehranjevalnih navad,” je za N1 pojasnila Tavčar. Vlada in pristojne institucije po njenem mnenju sicer še niso naredile dovolj na področju osveščanja negativnih posledic, ki jih za podnebje in okolje prinaša prekomerno uživanje mesa. “Precej se govori o lokalno pridelani hrani, kar je sicer tudi eden izmed vidikov podnebju prijaznejše potrošnje hrane, vendar se o zmanjšani potrošnji mesa v preteklosti ni dosti govorilo,” je še izpostavila.
Tavčar je v luči tega zato poudarila, da so veseli pobud, kot je Golobova, saj nakazujejo na dobrodošle sistemske spremembe. “Globalnega segrevanja ni mogoče zadržati pod 1,5 stopinje Celzija brez sprememb v načinu prehranjevanja. Prehranjevanje s hrano rastlinskega izvora pa je prepoznano kot eden najpreprostejših in najučinkovitejših ukrepov, s katerim lahko vsak od nas spodbudi prehod v bolj trajnosten sistem oskrbe s hrano. V tej smeri pa so potrebne spremembe tako na sistemski ravni kot ravni posameznikov. Na sistemski ravni bi bilo treba uskladiti kmetijsko proizvodnjo s prehranskimi potrebami prebivalcev. Kar v splošnem pomeni povečanje pridelave hrane rastlinskega izvora za ljudi,” je še ocenila Tavčar.
Agrarni ekonomist: Neracionalno bi bilo, da bi kmetijske površine, ki so primerne za pašo, kar zavrgli
Agrarni ekonomist in profesor na biotehniški fakulteti Luka Juvančič pa je na drugi strani za N1 pojasnil, da je za planet vzdržno tisto, kar je za človeka fiziološko gledano najbolj primerno. “Ob tem je treba zmanjšati količino zavržene hrane in predvsem jesti lokalno ter sezonsko hrano, ki ni prepotovala polovice sveta, da je pristala na našem krožniku,” je dejal. Juvančič je on tem izpostavil predvsem racionalno prehrano in zmanjšanje zavržene hrane. “Zagotovo bi lahko zmanjšali porabo mesa in bi tudi bilo to prav z vidika pravilne prehrane. Če jemo mesto dvakrat, trikrat na teden, je to za naše potrebe dovolj,” je ocenil Juvančič.
Po navedbah agrarnega ekonomista imamo v Sloveniji dve tretjini travinja, kjer je edina racionalna raba pravzaprav vzreja rastlinojedih živali in prežvekovalcev. “Neracionalno bi bilo, da bi kmetijske površine, ki so primerne za pašo, kar zavrgli. Zadevo je treba postaviti v kontekst slovenskega kmetijstva. Ne trdim, da ni ekonomsko vzdržno, ampak fizično ni mogoče, in sicer zaradi topografije, nadmorske višine in sestave tal. Veliko travnatih površin ni primernih za preusmeritev v hortikulturo. Lahko se zgolj odločamo, ali imamo kmetijsko rabo določenih površin ali pa bomo imeli gozd. To so vprašanja, ki pridejo na vrsto še pred ekonomiko,” je še za N1 opozoril Juvančič.
Slovenci radi jemo meso
Kot kažejo podatki statističnega urada (Surs), je povprečni prebivalec v letu 2021 pojedel nekaj več kot 89 kilogramov mesa. To je precej več od povprečja Evropske unije, ki je okrog 70 kilogramov (podatek za 2018). Kot je vidno v zgornjem prikazu, največ pojemo svinjine (32,7 kilograma) in perutninskega mesa (31 kilogramov) ter v povprečju okrog 20,5 kilograma govedine. V Evropi sicer največ mesa pojedo Španci, okrog 100 kilogramov na leto, prvi na svetovni lestvici pa so Američani s 125 kilogrami na prebivalca.
Živinoreja v svetovnem merilu predstavlja okrog 15 odstotkov izpustov toplogrednih plinov, poleg tega je ogromen porabnik vode, k podnebnim spremembam pa prispeva tudi krčenje pragozdov za kmetijska zemljišča. Zmanjšanje svetovne porabe mesa je tako eden od ključnih dejavnikov v boju proti podnebni krizi.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje