Kako je meso postalo predvolilna tema

Slovenija 13. Apr 202216:33 > 14. Apr 2022 09:179 komentarjev
Meso
Foto: PROFIMEDIA

Robert Golob je v včerajšnjem soočenju dejal, da je poraba mesa prevelika in da je zmanjšanje živinoreje ključno za omilitev podnebnih sprememb, pa tudi preskrbo z žiti. Janez Janša danes odgovarja s (šaljivimi) tviti o tem, da naj bi se prebivalcem ob morebitni volilni zmagi Gibanja Svoboda obetale redukcije mesa. Preverili smo, koliko mesa pojemo pri nas in kaj bi pomenilo, če se mu deloma odpovemo.

Včeraj sta se prvič soočila predsednik vlade Janez Janša in njegov največji konkurent na prihajajočih volitvah, Robert Golob iz Gibanja Svoboda. Na soočenju na Kanalu A so bile glavna tema podražitve. Vojna v Ukrajini in sankcioniranje Rusije sta močno vplivala na cene žit. Ob tem je Golob dejal, da se “pšenica iz Ukrajine in Rusije, ki sta največji proizvajalki, največ uporablja za krmo, niti ne za peko kruha” ter napovedal regulacijo celotne prehranske verige.

Poudaril je, da je kmetijstvo zelo pomemben dejavnik podnebnih sprememb. “Živinoreja in konzumacija mesa je prevelika. In samo en dan ali dva dneva brez mesa, če jih res naslovimo, bi rešili v kratkem času ravno to pomanjkanje krmil, pšenice, za živinorejo v Sloveniji. Seveda moramo kmete s subvencijami ustrezno preusmeriti, ne da jih pustimo na cedilu, tiste, ki že imajo govedo. To so ukrepi, ki so popolnoma konkretni.”

Janez Janša se je na Golobovo napoved danes odzval v več tvitih: “40 let po Milki Planinc je Robert Golob za boj proti podnebnim spremembam napovedal redukcije mesa,” je zapisano v enem od tistih, ki jih je poobjavil predsednik vlade. V drugem, katerega avtor je Matej Lahovnik, pa “V svobodi bo treba biti previden, ker te lahko za vsako reč zaprejo,” skupaj s prizorom iz filma Moj ata, socialistični kulak.

Janša je objavil tudi tvit s fotografijo poslanca Stranke Alenke Bratušek Marka Bandellija, ki reže kos pečenke, ob čemer je zapisal: “Eh, konec bo tega, če zmagate, Marko”. SAB je namreč ena od strank, s katero namerava Gibanje Svoboda v primeru zmage sestavljati koalicijo.

Slovenci pojemo več mesa od evropskega povprečja

Kot kažejo podatki Statističnega urada (SURS) je povprečni prebivalec v letu 2020 pojedel nekaj manj kot 88 kilogramov mesa. To je precej več od povprečja Evropske unije, ki je okrog 70 kilogramov (podatek za 2018). Kot je vidno v spodnjem prikazu, največ pojemo svinjine (33 kg) in perutninskega mesa (32 kg) ter v povprečju okrog 20 kilogramov govedine.

N1

V Evropi sicer največ mesa pojedo Španci, okrog 100 kilogramov na leto, prvi na svetovni lestvici pa so Američani s 125 kilogrami na prebivalca.

Živinoreja v svetovnem merilu predstavlja okrog 15 odstotkov izpustov toplogrednih plinov, poleg tega je ogromen porabnik vode, k podnebnim spremembam pa prispeva tudi krčenje pragozdov za kmetijska zemljišča. Zmanjšanje svetovne porabe mesa je tako eden od ključnih dejavnikov v boju proti podnebni krizi.

V Sloveniji smo imeli po podatkih SURS v letu 2021 okrog 480 tisoč glav goveda, 215 tisoč prašičev, 6,5 milijona perutnine, 125 tisoč ovc in 25 tisoč koz.

Z govedino smo v Sloveniji samooskrbni, pravzaprav je proizvedemo več, kot je porabimo (107 odstotkov). Podobno je pri perutnini (111 odstotkov), drugače pa je s svinjino, ki je doma pridelamo le 40 odstotkov, ostalo uvozimo. 

Niso vse krave enake

Skoraj 90 odstotkov vseh toplogrednih plinov v živinoreji prispeva govedo, zato se osredotočimo na to. Če bi porabo mesa zmanjšali, kot si želi Gibanje Svoboda (dva dni brez mesa tedensko), bi torej namesto 20 kilogramov letno v povprečju pojedli dobrih 14 kilogramov teletine in govedine.

krave govedina meso mleko
Žiga Živulovič, Bobo

Odgovor na vprašanje, koliko žit porabimo za krmo, je zahteven. Po nekaterih podatkih naj bi za prirejo enega kilograma govedine potrebovali 7 kilogramov žit. Vendar pa temu podatku, ki prihaja iz okoljevarstvenih krogov, nasprotujejo nekateri ekonomisti. Količina je namreč zelo odvisna od načina reje in starosti živali pri zakolu.

Masovne reje v Sloveniji praktično nimamo. Po podatkih Kmetijskega inštituta so v letu 2020 govedo redili na nekaj več kot 29 tisoč kmetijah, povprečna je imela 16 glav. 98,3 odstotka je bilo družinskih kmetij in le 1,7 odstotka kmetijskih podjetij.

Če se krave pasejo, ti pašniki pa so (še posebej visokogorski) neprimerni za poljedelstvo, s tem ne zmanjšujemo količine žit, ki bi jih lahko porabili za prehrano ljudi. Vplivamo pa seveda kljub temu na globalno segrevanje. Krave, ki se pasejo, v ozračje oddajo celo več metana kot tiste, ki jih krmijo in so zaprte v hlevih.

Da bi globalno segrevanje omejili na 1,5 stopinje in hkrati ohranili prehransko varnost, bi morali po izračunih organizacije Greenpeace svetovno porabo mesa do leta 2030 zmanjšati na 24 kilogramov na leto na prebivalca (to je 460 gramov na teden), do leta 2050 pa na 16 kilogramov (300 gramov na teden).

Komentari

Vaš komentar