Menu Item
Pred tretjo obravnavo spremembe zakona o varstvu okolja, ki prinaša zaostritve zahtev glede izpustov iz naprav za sosežig, se je vzdušje med podporniki in nasprotniki v zadnjih tednih stopnjevalo. V organizaciji Greenpeace Slovenija so danes pozvali poslance, da se postavijo "na pravo stran zgodovine". "Nedopustno je, da se po vsem, kar so prebivalci Soške doline že doživeli, zamahne z roko in prepusti pritiskom, ki niso v prid zdravja ljudi in narave," so poudarili.
Kot je na današnji novinarski konferenci na ljubljanskem Trgu republike poudarila predstavnica Greenpeace Slovenija Lena Penšek, v organizaciji podpirajo prizadevanja prebivalcev srednjega Posočja za ohranitev zdravega življenjskega okolja. Ta so pripeljala tudi do vložitve sprememb zakona o varstvu okolja v zakonodajni postopek.
Po njenih besedah je namreč okoljska katastrofa, ki se že desetletja odvija v Anhovem, nedopustna. “Kar spremljamo v Anhovem, ni unikatno in takšne primere kot mednarodna organizacija opazujemo tudi onkraj slovenskih meja. Na račun kapitala in dobičkov se zdravje ljudi ter okolje in narava postavljata na drugo mesto. Boji v obrobnih krajih, daleč od prestolnic, daleč od politikov, odločevalcem pač niso prioriteta, ker ne prinašajo dovolj političnih točk,” je poudarila.
Po njeni oceni je nujno, da vladajoča politika s sprejemom novele podpre dolgoletni boj s “prisluženo malo zmago”. “Preprosto nedopustno je, da se po vsej energiji, ki je bila vložena v to, po vsem, kar so prebivalci srednje Soške doline že doživeli, zamahne z roko in prepusti pritiskom, ki niso v prid zdravja ljudi in narave,” je navedla in vladajoče stranke spomnila tudi na pomembnost izpolnjevanja koalicijskih zavez in lastnih programov.
“Nedopustno je, da se zakonodaja prilagaja profitu in ekonomskim modelom podjetij”
Da obstajajo različni standardi za izpuste sosežiga in sežiga, se ji sicer zdi nedopustno. “Če je to nekaj, kar ni v interesu profita podjetij, potem so podjetja tista, ki se morajo temu prilagoditi, ne pa ljudje, ki tam živijo. Nedopustno je, da se zakonodaja prilagaja profitu in ekonomskim modelom podjetij, ne pa zdravemu življenjskemu okolju državljank in državljanov Slovenije,” je podčrtala.
Glede nasprotovanja nekaterih zaposlenih in Salonita Anhovo do sprememb zakonodaje je dejala, da je treba fokus razprave usmeriti v pravični prehod, v okviru katerega delavci nikoli ne smejo biti stranska škoda tega, kar se dogaja. “Ko govorimo o pravičnem prehodu, je treba govoriti tudi o tem, na kakšen način se bo v bistvu ta dolina razvijala naprej. Če se bomo na pravi način pogovarjali, bo to odgovorilo tudi na vsa vprašanja glede potencialnih nezaposlenosti in podobno,” je prepričana Penšek.
Tretja obravnava na marčni redni seji
Novela zakona o varstvu okolja, ki so jo v zakonodajni postopek v okviru kampanje Naj Anhovo zadiha s 5000 overjenimi podpisi volivcev vložili v društvu Eko Anhovo in dolina Soče ter Inštitutu 8. marec lani septembra, je tik pred potrditvijo v DZ. Poslanci so na izredni seji sredi meseca opravili drugo obravnavo predloga novele in sprejeli več dopolnil predlagateljev, tretjo obravnavo pa bodo opravili na marčni redni seji.
V opozicijski SDS so med razpravo v parlamentu opozarjali, da bi lahko sprejetje novele ogrozilo delovna mesta v Salonitu Anhovo. Podobno so pred tem izpostavljali tudi v cementarni in v nekaterih lokalnih društvih. Pred drugo obravnavo novele zakona v DZ je okoli 450 zaposlenih in somišljenikov nestrinjanje s predlaganimi spremembami izrazilo tudi na protestu v Kanalu ob Soči.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje