V sindikatu in svetu delavcev Salonita Anhovo so razočarani nad neupoštevanjem stroke in gospodarskih vplivov pri spremembah zakona o varstvu okolja. "Ta zakon žal ne prinaša rešitev za okolje, ampak diskriminatorne ukrepe za uspešna podjetja," pravijo in napovedujejo protestni shod. Tamkajšnji župan zatrjuje, da občina ne omejuje dela delavcev. Tudi v Društvu obolelih zaradi azbesta ne želijo, da manjšina govori v njihovem imenu, in opozarjajo, da nekateri predlagatelji novele skušajo rušiti dosežke društva.
Predlog novele zakona o varstvu okolja, ki ga je s podpisi volilcev vložilo več civilnodružbenih organizacij in so ga umaknili z januarske seje, je zdaj uvrščen na dnevni red petkove izredne seje. V sindikatu in svetu delavcev Salonita Anhovo menijo, da bo novela imela “izrazite negativne vplive na številne gospodarske deležnike, med drugim na edino cementarno v Sloveniji Salonit Anhovo”, so zapisali v današnjem sporočilu za javnost.
Poudarili so, da se v Salonitu Anhovo tako zaposleni kot vodstvo ves čas zavzemajo za modernizacijo in razvoj, ki bo omogočil razogljičenje cementarne in zmanjšanje vplivov na okolje. “Za ta namen je podjetje v preteklih letih izvedlo že vrsto ukrepov in investiralo več kot 150 milijonov evrov,” so podčrtali. Kot zatrjujejo, podjetje deluje skladno z veljavnimi predpisi in zakonodajo, kar je ugotovil tudi nedavni inšpekcijski nadzor. Predlog novele po njihovi oceni ne prinaša rešitev za okolje, ampak diskriminatorne ukrepe za uspešna podjetja.
“Cementarna tega zakona ne bo mogla izvajati, saj postavlja pogoje, ki jih ni v nobeni državi na svetu, so neskladni z EU in povzročajo nekonkurenčnost na trgu ob dejstvu, da tehnologija za prilagoditev še ne obstaja,” so zapisali in dodali, da to posledično vodi v zaprtje podjetja.
Za četrtek napovedali protestni shod
“Ker je očitno to cilj nevladnih organizacij, smo se temu primorani glasno upreti,” so jasni, saj, kot pravijo, so od morebitnega zaprtja cementarne odvisni njihovo delo, življenje njih samih in njihovih družin ter usoda več kot 360 neposrednih in več kot 800 posrednih delovnih mest.
Ob tem poudarjajo, da od države zahtevajo le to, da jim pusti delati. Ker pa predstavljeno mnenje peščice nikakor ni mnenje celotne doline, so za četrtek pred zgradbo Občine Kanal ob Soči napovedali protestni shod.
Tamkajšnji župan Miha Stegel zatrjuje, da občina v ničemer ne omejuje dela delavcev. “Naše prvo sporočilo je: Pustite prebivalcem živeti. Vemo, da se dimne pline, ki so enaki kot pri sosežigalnicah, da očistiti. Prepričan sem, da se nobeno podjetje ne bo zaprlo zaradi očiščenja plinov,” je dejal o pozivu sindikata. Po njegovi oceni se bo podjetje zaprlo le, če bo še naprej kršilo okoljevarstveno dovoljenje.
Predlog novele zakona o varstvu okolja prinaša strožje zahteve glede izpustov iz naprav za sosežig. Po obravnavi na matičnem odboru, kjer je bilo sprejetih nekaj dopolnil, sicer ne govori več o izenačitvi standardov za sosežig in sežig odpadkov, ampak določa, da vlada za naprave za sosežig določi tako stroge mejne vrednosti emisij, kot so določene v zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnologij za sežig, razen če zaključki o BAT za naprave za sosežig določajo strožje mejne vrednosti.
Predstavniki nevladnih organizacij Eko krog, Društvo Eko Anhovo in dolina Soče, Amnesty International Slovenija, Inštitut 8. marec in PIC medtem ocenjujejo, da so zaradi cementarne Salonit Anhovo okoliški prebivalci doslej plačali visoko ceno. “Skoraj vsak dan opazujem dim, ki se širi po dolini. Če doma ne bi imeli kmetije, ki jo bom nekega dne prevzela, bi tako kot številni drugi že zdavnaj za zmeraj pobegnila. Vsakič, ko pomislim, v kakšen okolju živim, me preplavi val obupa,” je o življenju v bližini Salonita Anhovo pred letom dni dejala Manuela Korečič, članica ene od nevladnih organizacij.
Proti noveli tudi Društvo obolelih zaradi azbesta
Tudi v Društvu obolelih zaradi azbesta ocenjujejo, da predlog novele zakona o varstvu okolja ne bi zmanjšal vplivov na zdravje ljudi. Kot so danes sporočili, so v društvu laiki, ki se nočejo ukvarjati s strokovnimi zadevami, “kot so emisijske mejne vrednosti v cementarnah, kjer se sosežig uporablja pri proizvodnji cementa, in mejnimi emisijskimi vrednostmi v sežigalnicah, kjer se izključno kurijo odpadki”, so poudarili.
To prepuščajo strokovnjakom, se jim pa ne zdi prav, “da o tem odloča politika ali razne eko in nevladne organizacije, ki sta jim cilj samo lastna promocija in pridobivanje državnih sredstev”. Večina njihovih članov, trenutno jih je več kot 600, je bila zaposlena v Salonitu, zato si upajo trditi, da je Salonit ves čas sledil razvoju najnovejših tehnologij in s tem tudi predpisanim mejnim vrednostim, ki veljajo v Evropi.
Najbolj jih moti, da so med nekaterimi pobudniki zakona, predvsem s strani medicinske stroke, tisti, ki zelo nasprotujejo aktivnostim, ki jih sami izvajajo v korist azbestnih bolnikov. V društvu so med svojimi dosežki izpostavili sodelovanje s kliniko Golnik, kjer je bilo od odprtja ambulante za azbestne bolnike oktobra 2021 pregledanih več kot 200 pacientov, in sodelovanje z mobilno paliativno enoto za pomoč najhuje bolnim, ki se je začelo leta 2022. Kot so zapisali, glavni pobudniki predlagane novele ambulanti na Golniku še naprej nasprotujejo.
V društvu opozarjajo, da je po celi Sloveniji še veliko starih azbestnih proizvodov, zaradi česar se bodo azbestne bolezni pojavljale še desetletja. “Zato je naše društvo v letu 2023 podalo pobudo državnemu svetu, da se tudi v Sloveniji začne reševati to problematiko na državni ravni. Pobuda je bila na svetu obravnavana in podprta ter posredovana naprej,” so zapisali.
Kot so še navedli, s tem pomagajo ljudem, obolelim, pa tudi vsem, ki živimo v njihovi dolini, v Sloveniji. “Absurd je, da nekateri pobudniki zakona to želijo rušiti. Zato bi v imenu društva radi povedali, da predlagatelji omenjenega zakona nikakor ne predstavljajo večine ljudi v našem okolju,” so poudarili. V društvu zato ne želijo, da bi v njihovem imenu govorila peščica eko aktivistov ali nevladne organizacije v Ljubljani.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje