“V Anhovem smo priča klasičnemu boju dobrega in zla”

Slovenija 22. Feb 202413:47 4 komentarji
Salonit Anhovo
Salonit Anhovo (Foto: Borut Živulović/ BOBO)

Pred tretjo obravnavo predloga novele zakona o varstvu okolja se stopnjujejo pozivi k njenemu sprejetju oziroma zavrnitvi. Med najbolj glasnimi podporniki novele je društvo Eko Anhovo in dolina Soče, ki pozdravlja dvig okoljske kakovosti, med najbolj glasnimi nasprotniki pa zaposleni v Salonitu Anhovo, ki svarijo pred izgubo delovnih mest.

“V Anhovem smo priča klasičnemu boju dobrega in zla. Letos bo Slovenija pokazala, da lahko končno sledi dobremu ter se tako pokloni svojim prebivalcem in prebivalkam. Z novim zakonom o varstvu okolja bodo poslanci poskrbeli ne samo za bolj zdravo okolje Posočja, temveč vse Slovenije,” je na današnji novinarski konferenci izpostavila Jasmina Jerant iz Društva Eko Anhovo in dolina Soče.

Kot je poudarila, so se v Anhovem z zdravjem ljudi in njihovih otrok brezvestno brez razlike igrali vsi sistemi, tako fašizem kot tudi socializem in demokracija. “Trije kontrastni politični sistemi, tako ali drugače bahavi in našopirjeni ter polni velikih besed o ljudstvu, a niso premogli pikice človečnosti, ne dovolj poguma in vesti, da bi stopili na stran zdravje malega človeka. Dobički, ki so se kovali v vročih pečeh industrijskih obratov, so bili presladki,” je ponazorila.

Predsednik društva Bogomir Bavdaž je izpostavil, da je v srednji Soški dolini samo v zadnjih 30 letih zaradi posledic proizvodnje z azbestom zbolelo ali umrlo več kot 3000 ljudi.

“Neverjetno je, da smo po takem industrijskem pokolu še vedno prisiljeni živeti v onesnaženem okolju na račun profita tujih industrialcev, ki s kurjenjem 300 ton smeti dnevno, med njimi tudi nevarnih odpadkov, služijo velike dobičke, v okoliški zrak in zemljo pa pošiljajo tudi benzen, dušikove okside ter dioksine in furane,” je opozoril.

Že samo za benzen so po Bavdaževih besedah raziskave pokazale, da varne izpostavljenosti ni. “Vse koncentracije prispevajo k tveganju za nastanek rakavih bolezni, predvsem levkemije,” je dejal.

Tudi Milovan Berlot iz društva Eko Anhovo je poslance pozval k potrditvi predloga novele. “Za nas je ta zakon zelo pomemben in upam, da bo soglasno sprejet. Nihče ne zapira fabrike in nihče ne ogroža delovnih mest. Edinstven primer v svetu, da sindikat delavcev Salonita podpira kapital, zastrupljanje ljudi in onesnaževanje narave ter ne samo zastrupljanje delavcev, temveč tudi njihovih otrok, vnukov in vseh občanov. Žalostno,” je dejal.

Zaposleni v Salonitu: Zakon bi vodil v zaprtje cementarne

Da bi zakon vodil v zaprtje cementarne, namreč opozarja del zaposlenih v Salonitu Anhovo. Prepričani so, da predlog zakona tehnično ni izvedljiv. Predlagateljem očitajo zavajanje javnosti, prepričani so, da želijo s spremembami zakona izenačiti izpuste za sežigalnice in sosežigalnice.

“Sami predlagatelji zakona tako priznajo, da imajo naprave za sosežig (cementarna) že sedaj pri nekaterih mejnih vrednostih emisij strožje predpise kot sežigalnice,” so sporočili člani sveta delavcev ter sindikatov. Sežigalnice so, kot so dodali, namenjene izključno odstranjevanju odpadkov, medtem ko so sosežigalnice namenjene proizvodnji osnovnega gradbenega materiala, v njihovem primeru cementa.

Predlog novele zakona med drugim določa strožje zahteve glede izpustov iz naprav za sosežig odpadkov, v obravnavo pa so ga nevladniki vložili v okviru kampanje Naj Anhovo zadiha s 5.000 overjenimi podpisi volilcev.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje