Menu Item
Popravkov, ki bi spremenili zakon o evidencah delovnega časa, socialni partnerji še niso uskladili. S popravki želi ministrstvo za delo nekoliko omiliti in poenostaviti "štempljanje", ki se je marsikje pokazalo kot preveč zapleteno. Osnutek sprememb med drugim predvideva črtanje beleženja odmora, kar pa po mnenju glavnega izvršnega direktorja GZS za socialni dialog Mitje Gorenščka ne bo zadostovalo.
Socialni partnerji še niso uskladili osnutka novele zakona o evidencah delovnega časa. Potem ko je ministrstvo za delo pripravilo delovno gradivo, ki med drugim kaže na popuščanje pri evidentiranju odmora, delodajalci pričakujejo še več omilitev.
Osnutek sprememb zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki ga je pred časom pridobila STA, med drugim predvideva spremembe definicije delavca, za katerega se zahteva evidentiranje, in sicer na način, da bi bilo zajetih manj delavcev. Uvaja tudi razrahljanje nabora podatkov za dnevni vpis v evidenco. V gradivu je namreč predlagano črtanje evidentiranja odmora, evidentiranje nekaterih drugih podatkov pa bi bilo mogoče drugače urediti s kolektivno pogodbo dejavnosti.
Socialni partnerji bi morali osnutek obravnavati že 23. februarja, a so sestanek na to temo premaknili na 8. marec. Ne delodajalci ne sindikati v zvezi s predlaganimi spremembami niso preveč zgovorni.
V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so sicer za STA pojasnili, da pozdravljajo vsakršno spremembo, ki odpravlja nepotrebne birokratske in neživljenjske ovire. V praksi se je namreč po njihovih besedah izkazalo, da so nekatere rešitve iz zadnje novele neživljenjske in neizvedljive. “Naše izhodišče še vedno ostaja takšno, da če že ostane ta zakon pri življenju, naj določbe zakona veljajo samo za kršitelje,” so dodali.
Glavni izvršni direktor GZS za socialni dialog Mitja Gorenšček je za STA dodatno pojasnil, da popuščanje pri evidentiranju odmora ne zadošča.
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) medtem nasprotno menijo, da “posebne spremembe niso potrebne”, je za STA povedala predsednica zveze Lidija Jerkič. “Morda le beleženje odmora,” je dodala. Kot kaže, bi bil tako lahko vladni osnutek za delojemalsko stran sprejemljiv.
Zadnja novela zakona o evidentiranju je v uporabi od 20. novembra, tik pred tem pa je med delodajalci povzročila veliko nejevolje. Minister za delo Luka Mesec je zato odredil odprtje posebnega elektronskega naslova [email protected], na katerega so lahko vsi, ki so imeli kakršnekoli težave pri izvajanju zakona, do 20. februarja sporočili komentarje, opažanja, predloge.
S tem datumom se je izteklo tudi obdobje, v katerem so inšpektorji za delo ob nadzoru izvajanja novele na terenu opravljali le vlogo svetovalca, sankcij pa niso izrekali. Delodajalske organizacije so zato ministra Mesca prejšnji teden pozvale, naj obdobje moratorija podaljša, dokler se ne najde dokončna rešitev.
Pri tem so bile uspešne. Kot so namreč za STA potrdili na ministrstvu za delo, je bila svetovalna vloga Inšpektorata RS za delo v zvezi z novelo zakona o evidencah delovnega časa podaljšana, iz tega so izvzete le večje kršitve.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje