Han pred začetkom vrha Nata: Slovenija naj ne privoli v pet odstotkov BDP za obrambo
Predsednik koalicijske stranke SD Matjaž Han je pred današnjim začetkom dvodnevnega vrha zveze Nato v Haagu pozval, naj Slovenija ne soglaša z dvigom obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035. Tako izrazit dvig BDP v obrambno-varnostne namene terja mnogo bolj poglobljeno javno razpravo, oboroževalna tekma, ki smo ji priča sedaj, pa ni in ne more biti zagotovilo trajnega miru in varnosti, je izpostavil Han. Da naj ne podpiše dogovora z Natom, po katerem bi za obrambo do leta 2035 namenili pet odstotkov BDP, so premierja Roberta Goloba v ponedeljek znova pozvali v najmanjši vladni stranki Levici. Prvak opozicijske SDS Janez Janša pa je opozoril, da milijarde ne bodo imele učinka, če Slovenija ne bo imela dovolj za boj usposobljenih ljudi.
Predsednik SD Matjaž Han meni, da Slovenija na dvodnevnem vrhu zveze Nato v Haagu, ki se začenja danes, ne bi smela soglašati z dvigom obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035.
Kot je poudaril Han, se zaveda, da razmere zahtevajo okrepljena vlaganja v varnost, vendar meni, da je sprejemanje mednarodnih obveznosti, da se za obrambo nameni pet odstotkov BDP, "občutno preveč".
"Tako izrazit dvig BDP v obrambno-varnostne namene terja mnogo bolj poglobljeno javno razpravo in predvsem bolj jasno sliko o tem, kakšna je vloga Slovenije znotraj zavezništva Nato. Izključno oboroževalna tekma, kot smo ji priča sedaj, ni in ne more biti zagotovilo trajnega miru in varnosti," je navedel Han.
Han: To bi bilo za SD nesprejemljivo
Predsednik SD je ob tem znova poudaril, da ob siceršnji krepitvi varnosti nujno potrebujemo načrt za mir: "V nasprotnem primeru bomo prej ali slej na račun brezglave oboroževalne tekme posledice občutili v nižanju kakovosti življenja, nivoju socialnih storitev in varovanju okolja ter ne nazadnje v krnjenju vladavine prava in demokracije nasploh."
Po njegovih besedah bi bilo to za SD nesprejemljivo. "Kot predsednik Socialnih demokratov zato pozivam, da Slovenija na vrhu zveze Nato ne soglaša z dvigom sredstev na pet odstotkov BDP in zavzame zadržan pristop po zgledu Španije."
Ob tem je dodal, da je vloga Slovenije v Varnostnem svetu Združenih narodov aktivna in temelji na spoštovanju mednarodnega prava in zavezanosti k miru. "Zato je prava pot, da v podporo svojim stališčem pridobimo čim širši krog evropskih držav zaveznic, ki si tako kot mi želijo trajnega miru."
Da nasprotujejo povečanju obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP, so iz SD sporočili že v petek. Vlado so pozvali, naj takšen predlog na vrhu Nata zavrne, ob tem pa so izpostavili, da bi povečanje obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP ogrozilo tako socialno državo kot gospodarsko stabilnost.
Petim odstotkom BDP za obrambo nasprotuje tudi Levica
Povečanju obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP odločno nasprotujejo tudi v Levici. V najmanjši vladni stranki so premierja Roberta Goloba v ponedeljek znova pozvali, naj ne podpiše dogovora z Natom, po katerem bi za obrambo namenili pet odstotkov BDP.
Na vprašanje, ali bi to lahko pod vprašaj postavilo sodelovanje Levice v Golobovi vladi, pa je koordinatorka Asta Vrečko odgovorila, da se bodo znotraj stranke resno pogovorili o vseh stvareh, ki zadevajo vlaganje v orožje. Po informacijah N1 nameravajo v Levici že kmalu po vrhu Nata sklicati izredno sejo sveta stranke, na kateri bodo pretresali različne scenarije.
32 držav članic Nata – tudi Slovenija – je sicer v nedeljo že sprejelo dogovor o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035. Med njimi je Španija, za katero ne bo veljala nobena izjema, je v ponedeljek poudaril generalni sekretar Nata Mark Rutte.
Golob: Slovenija ostaja zavezana skupni obrambni drži Nata
Premier Golob je ob napovedanem petodstotnem dvigu obrambnih izdatkov dejal, da Slovenija ostaja zavezana skupni obrambni drži zavezništva, pri čemer jasno poudarja, da se zavzema za mir. Po nedavno sprejeti resoluciji o obrambi, ki sta jo potrdila vlada in državni zbor, bi sicer Slovenija do konca leta obrambne izdatke dvignila na dva, do leta 2030 pa postopno na tri odstotke BDP.
V Golobovem kabinetu so v ponedeljek pojasnili, da bo Slovenija za osnovne obrambne zmogljivosti namenila dva odstotka BDP, ob tem pa je predvideno, da se bo 1,5 odstotka namenilo širšim obrambnim področjem, kot so zdravstvo, infrastruktura, kibernetska varnost in umetna inteligenca.
Dodatnih 1,5 odstotka pa bi se lahko namenilo za krepitev odpornosti, med drugim za civilno zaščito, zaklonišča, raziskave in razvoj ter druge podporne zmogljivosti, so še navedli.
Janša: Dokler to ni razrešeno, milijarde ne bodo imele učinka
Predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša pa je na današnjem dogodku Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve podvomil o tem, da bi bila Slovenska vojska v danih razmerah sposobna porabiti načrtovana sredstva.
"Če nimaš ljudi, tehnika nič ne pomaga. Odločevalci v Sloveniji naj se zamislijo in postavijo na prvo mesto tisto, kar je treba. To so ljudje. Dokler to ni razrešeno, milijarde ne bodo imele učinka," je poudaril Janša.
Po njegovih besedah obrambe nimamo zaradi Nata, ampak zaradi potrebe po obrambi lastne domovine in države. "Je pa dejstvo, da smo del zavezništva in da je kolektivna obramba cenejša kot individualna."
Preden se sprejemajo odločitve, koliko denarja bomo zagotovili za Slovensko vojsko, bi se morali odločevalci najprej vprašati, kako zagotoviti primerno število za boj usposobljenih vojakov, je še dodal Janša.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje