Menu Item
Pred preiskovalno komisijo, ki preiskuje sume političnega vmešavanja v delo policije, so danes pričali nekdanji državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Branko Lobnikar, aktualna državna sekretarka na tem ministrstvu Tina Heferle in generalna sekretarka vlade Barbara Kolenko Helbl. Zlasti Heferle je postregla z nekaterimi novimi podatki. Med drugim je povedala, da je na lastna ušesa slišala ministrico Tatjano Bobnar govoriti, da Boštjana Lindava ne bo predlagala na čelo policije za polni mandat, saj da z njegovim delom ni bila zadovoljna.
Potem ko je parlamentarna komisija, ki preiskuje sume političnega vmešavanja v policijo, v torek zaslišala namestnika generalnega direktorja policije Igorja Ciperla in notranjega ministra Boštjana Poklukarja, je na današnjo sejo kot priče povabila še Branka Lobnikarja, ki je bil državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) v času ministrice Tatjane Bobnar in začasne ministrice Sanje Ajanović Hovnik, Tino Heferle, ki je že od začetka tega mandata državna sekretarka na MNZ, in generalno sekretarko vlade Barbaro Kolenko Helbl.
Z njihovim pričanjem je lahko mnogo bolj zadovoljen premier Robert Golob kot pa nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar. Ta je doslej že večkrat – tudi pred preiskovalno komisijo – izpostavila, da se je predsednik vlade nedopustno vmešaval v kadrovanje na policiji in je zadevo celo prijavila komisiji za preprečevanje korupcije in tožilstvu.
Tako Lobnikar kot Heferle sta poudarila, da ju Bobnar ni nikoli seznanila, da bi kdorkoli iz političnih vrst zahteval čistke v policiji. Prav tako sta dejala, da sama nista zaznala ali bila deležna kakršnih koli političnih pritiskov. Kot je povedal Lobnikar, pa je v kabinetu ministrice Bobnar beseda tekla o tem, da mora tedanji vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjan Lindav pregledati, ali so bile kadrovske menjave, ki jih je v času Janševe vlade izpeljal njegov predhodnik na čelu policije, zakonite in strokovne. Prav tako je Bobnar večkrat izpostavila, da je treba skozi proces nadzora in obveznega usmerjanja vzpostaviti zakonito in odlično delo policije.
Politični pritisk je po navedbah Lobnikarja, če politik s položaja moči zahteva, da policist pri izvajanju svojih policijskih nalog izvede naloge, ki jih sicer ne bi, oziroma če politik od uslužbenca na položaju zahteva aktivnosti in jih mora ta za ohranitev položaja izpeljati. Kot politični pritisk pa ne ocenjuje pogovora med dvema politikoma, ki se pogovarjata, kako naj bo delo organizirano, ne glede na to, kaj med sabo govorita.
Lobnikar je tudi ocenil, da naročilo premierja ministrici o zamenjavi kadrov v policiji, tudi če bi do njega res prišlo, ne bi pomenilo političnega vpliva na policijo, saj da se vpliv politike konča v pisarni generalnega direktorja policije. “Če bi ministrica o tej zahtevi seznanila generalnega direktorja policije in bi ta zamenjavo moral izpeljati, bi to pomenilo nedovoljeni vpliv politike na kadrovanje v policiji. Kaj se politiki pogovarjajo med seboj in na kakšen način se pogovarjajo, pa je stvar politične kulture in ne kazenske zakonodaje,” je poudaril Lobnikar. Dodal je še, da vse kadrovske odločitve v slovenski policiji lahko sprejema zgolj generalni direktor policije, ki je branik zakonitosti in strokovnosti v policiji.
Nekdanji državni sekretar na notranjem ministrstvu je seznanjen, da je policija na osnovi prijave Tatjane Bobnar zoper predsednika vlade sprožila predkazenski postopek – kot je povedal, je bil povabljen na informativni pogovor. Vendar pa iz navedb kriminalista na tem pogovoru Lobnikar ni zaznal znakov uradno pregonljivega kaznivega dejanja.
Tudi Heferle po pogovoru s kriminalistom, na katerega je bila povabljena, dvomi, da obstajajo zadostni razlogi za utemeljen sum, da je premier Golob storil kaznivo dejanje; še zlasti, če priče navedb Bobnar ne potrdijo. Ob tem je dejala, da je bilo iz vprašanj in zadev, s katerimi jo je soočal kriminalist, mogoče razbrati, da je bivša ministrica od vsega začetka pisala zaznamke vseh svojih formalnih in neformalnih pogovorov. Vendar pa – tako Heferle- marsikatere navedbe, o katerih jo je vprašal kriminalist, niso držale in jih je morala zanikati.
Več vprašanj članov parlamentarne komisije Tini Heferle se je nanašalo na pogovor, ki so se ga dan pred imenovanjem sedanje vlade udeležili mandatar Robert Golob, tedanja kandidatka za notranjo ministrico Bobnar ter njena izbranca za državno sekretarko Tina Heferle in za vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjan Lindav.
Bobnar je na pričanju v državnem zboru poudarila, da so se že tedaj začeli politični pritiski premierja na kadrovanje v policiji. Po njenih besedah je Golob tedaj dejal, da je treba pozvati evropsko javno tožilstvo, da čim hitreje zaključi preiskavo zoper Darka Muženiča in da se torej ta vrne na čelo Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Prav tako je Golob po navedbah Bobnar na srečanju maja lani rekel, da je treba čim prej nekaj storiti “z onim tam dol, ki je direktor na mojem koncu”. V mislih je imel direktorja Policijske uprave Nova Gorica Evgena Govekarja.
Heferle je danes izpovedala drugače. Po njenih navedbah je Bobnar na sestanku dan pred imenovanjem vlade sama dejala, da bo za direktorja NPU takoj, ko bo mogoče, predlagala Muženiča. Tako premier kot Bobnar in Lindav so se po besedah Heferle strinjali, da bo treba narediti revizijo morebitnih nezakonitih in nedopustnih menjav oziroma zaposlitev v policiji v času prejšnje vlade. Premier pa je nato, tako Heferle, rekel, kaj je s tistim direktorjem v njegovem koncu, o katerem sliši pripombe. “To je bilo vse” je dodala državna sekretarka na notranjem ministrstvu.
Povedala je še, da so njeni odnosi s sedanjim notranjim ministrom Boštjanom Poklukarjem “zelo korektni in zelo spoštljivi”, prav tako sta “super” sodelovali s Sanjo Ajanović Hovnik, ko je ta kratko obdobje opravljala naloge notranje ministrice. V ravnanju ministrice Bobnar pa je Heferle prepoznala “drugačno organizacijo dela” in “malce drugačen odnos”. To je ponazorila z navedbami, da so sestanki kolegija v času Poklukarja tedenski in da so bili takšni tudi v času Ajanović Hovnik, na začetku mandata Tatjane Bobnar pa so potekali vsak dan. Tako Heferle kot Lobnikar sta na zaslišanju pred preiskovalno komisijo tudi izpostavila, da se je Bobnar pred sestanki kolegija vedno sestala s takratnim prvim možem policije Lindavom.
Tino Heferle je sicer presenetila želja ministrice Bobnar, da Lindav dobi polni mandat na čelu policije. Kot je dejala, je namreč v tednih pred tem, ko se je začela krhati zgodba med Bobnar in Golobom, na lastna ušesa slišala ministrico govoriti, da Lindava ne bo predlagala za polni mandat, saj da z njegovim delom ni bila zadovoljna.
Je morda Heferle zaznala, da je na delo policije želela vplivati takratna ministrica Bobnar, je zanimalo predsednika preiskovalne komisije iz vrst Svobode Miho Lamuta. Državna sekretarka na notranjem ministrstvu je odgovorila, da je Bobnar včasih na sestankih ožjega dela ministrstva govorila, na kakšen način naj policija komunicira v javnosti in da so se včasih celo po nareku pripravljala piar sporočila. “Ne ocenjujem pa, da je šlo za politične pritiske na delo policije, temveč je bila organizacija dela tedaj pač takšna,” je dodala Heferle.
Vprašanja članov preiskovalne komisije Barbari Kolenko Helbl so se nanašala predvsem na dogajanje okoli sprememb in reorganizacije varovanja predsednika vlade Roberta Goloba. Generalna sekretarka vlade je pojasnila okoliščine sprejema dveh uredb, ki sta pripeljali do ustanovitve službe za varovanje premierja v okviru generalnega sekretariata vlade. Prvo uredbo je po navedbah Kolenko Helbl v začetku junija 2022 predlagala takratna ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar oziroma MNZ, na podlagi te uredbe, ki je predvidevala, da se za varovanje predsednika vlade sprejme poseben predpis vlade, je generalni sekretariat vlade sprejel drugo uredbo; obe je vlada potrdila na seji konec julija.
Kolenko Helbl je pojasnila, da je za takšno potezo obstajala zakonska podlaga in da se je tovrstni način varovanja pri nekdanjem premierju Janezu Drnovšku že izkazal kot uspešen, ob sprejemanju sprememb načina varovanja predsednika vlade Goloba pa pri takratni ministrici Bobnar in prvem možu policije Lindavu ni zaznala pomislekov. Zavrnila je tudi, da bi jo Tatjana Bobnar kadarkoli opozorila, da sprejeti uredbi o varovanju predsednika vlade nista skladni z zakonom o organiziranosti in delu v policiji. To vprašanje je šele novembra lani odprl namestnik v. d. generalnega direktorja policije Robert Ferenc.
Po sprejetju uredbe pa so se po navedbah Kolenko Helbl “pojavili neki občutki negodovanja, lahko bi rekla, da je šlo za problem ega”. Ko je poslušala izjave Lindava na zaslišanja pred preiskovalno komisijo, ga je razumela, kot da je šlo za neke vrste “poniževanje policije”. Morda so na policiji smatrali spremembo načina varovanja premierja kot poseg v pristojnosti njihovega dela, je dodala generalna sekretarka vlade.
Sama ni zaznala, da bi se na nekdanjo ministrico in bivšega šefa policije izvajali kakršni koli politični pritiski ter jo je presenetilo, ko so se te navedbe pojavile v javnosti. “Težko rečem, kaj je bil povod za ravnanje Tatjane Bobnar, ki je pripeljalo do njenega odstopa. Do trenutka, ko so se začele obtožbe o političnih pritiskih, mi je ministrica delovala zelo optimistično in sproščeno,” je pojasnila Kolenko Helbl in dodala, da ji ministrica ni nikoli povedala, da se počuti “stisnjeno v kot”.
Člane preiskovalne komisije iz vrst opozicije je zanimala tudi vloga nekdanjega Golobovega neformalnega svetovalca Miloša Njegoslava Milovića pri reorganizaciji načina varovanja predsednika vlade. Kolenko Helbl je dejala, da Milovića pozna, a da z njim nima stikov in ga tudi dlje časa ni videla. Zanikala je, da je v času priprave omenjenih uredb o varovanju premierja vedela, da je bil Milović v preiskovalnem postopku. To je, kot je dejala, izvedela šele kasneje iz medijev. Na sestankih, kjer je bil prisoten Milović, se po besedah generalne sekretarke vlade niso pogovarjali o kakršnih koli tajnih podatkih, govorili so predvsem o sami organizaciji varovanja predsednika vlade in o Milovićevih izkušnjah, kako je bilo varovanje premierja organizirano v preteklosti, ko je to delo opravljal sam.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje