Humanitarna pomoč Gazi in zakaj je propadla Golobova akcija zbiranja padal

Zaradi čedalje slabših humanitarnih razmer v Gazi se krepi mednarodni pritisk na Izrael, da naj prepreči hudo lakoto in omogoči dostavo humanitarne pomoči Palestincem. Po podatkih Združenih narodov (ZN) za lakoto, zaradi katere ljudje tudi umirajo, trpi okoli 470.000 prebivalcev Gaze, med njimi tudi več tisoč otrok, ki so podhranjeni.

Izrael je na kritike in pritisk mednarodne javnosti odgovoril tako, da je v nedeljo prvič po več mesecih omogočil dostavo humanitarne pomoči v Gazo. V zadnjih treh dneh, odkar je izraelska vojska na nekaterih območjih palestinske enklave čez dan razglasila tako imenovano "taktično premirje", je v Gazo vstopilo okoli tristo tovornjakov s hrano in z drugimi najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami, kar pa je mnogo premalo za ublažitev lakote.

Po ocenah agencije agenciji ZN za pomoč palestinskim beguncem na Bližnjem vzhodu (UNWRA) bi moralo dnevno v Gazo vstopiti od 500 do 600 tovornjakov s pomočjo.

Slovenija se ni lotila akcije zbiranja padal, ki jo je napovedal premier Golob

Nekaj humanitarne pomoči za Palestince je v zadnjih treh dneh prispelo tudi iz zraka. S tovrstno dostavo pomoči pa je bila povezana tudi pobuda Slovenije, ki jo je junija lani na konferenci v Amanu predstavil premier Robert Golob.

Predsednik vlade je ob robu konference dejal, da Jordaniji in Egiptu primanjkuje rabljenih padal, s katerimi bi na Gazo odvrgli pakete s pomočjo. Zato je napovedal, da bo Slovenija "organizirala zbiranje padal v naši regiji".

Kabinet predsednika vlade smo vprašali, kaj je s to akcijo, koliko padal je Slovenija doslej zbrala in kam jih je dostavila. Iz odgovora, ki nam ga je posredoval vladni urad za komuniciranje (Ukom), pa je mogoče razbrati, da se naša država te akcije sploh ni lotila.

"Z Jordanijo so v lani potekali tudi pogovori o možnosti zagotovitve pomoči v obliki padal za odmetavanje pomoči, vendar se je kasneje pokazalo, da je bistveno bolj učinkovita dostava pomoči po kopenskih poteh ter da se odmetavanje pomoči iz zraka izvaja zgolj izjemoma, za kar imajo jordanske zračne sile dovolj potrebne opreme," so navedli na Ukomu.

Pomoč Palestincem letos predvidena prek prispevkov mednarodnim organizacijam

Slovenija je sicer v preteklosti v Gazo že večkrat poslala humanitarno pomoč. Kot so poudarili na Ukomu, je vlada lani prek Jordanije v Gazo dostavila tri pošiljke, letos pa je pomoč predvidena v obliki prispevkov mednarodnim organizacijam ter s financiranjem projekta Slovenske karitas.

Spomnili so, da je vlada že sklenila, da bo agenciji UNRWA v obdobju med letoma 2025 in 2028 skupno namenila štiri milijone evrov. 200.000 evrov bo letos in prihodnje leto namenila Unicefu za prehransko varnost otrok, 1,4 milijona evrov pa bo v istem obdobju znašal prispevek Slovenije Svetovnemu programu za hrano (WFP) za prehransko varnost prizadetega prebivalstva v Palestini.

K lajšanju humanitarnih razmer v Gazi prispeva tudi ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ), ki ga vodi Tanja Fajon. Za projekt Slovenske karitas, ki vključuje denarno pomoč za 600 najbolj ranljivih notranje razseljenih gospodinjstev, zdravstveno oskrbo za 2.000 ranljivih oseb in obnovo zdravstvenega centra Caritas v mestu Gaza, bodo na MZEZ letos namenili 640.000 evrov.

Slovenska vlada je pred dvema tednoma z razglasitvijo dveh izraelskih skrajno desnih ministrov za nezaželeni osebi prvič ukrepala proti Izraelu zaradi kršenja človekovih pravic Palestincev v Gazi in na Zahodnem bregu. Zunanja ministrica Fajon je tedaj napovedovala, da pripravljajo nove sankcije proti Izraelu. Na mizi naj bi bili tudi embargo na izvoz orožja, prepoved uvoza izdelkov z nezakonitih izraelskih naselbin ter pridružitev tožbi Južne Afrike zaradi genocida.

Izraelski letalski prevoznik bo še naprej lahko letel z Brnika

V vladnih krogih pa še naprej vztrajajo, da izraelskemu letalskemu prevozniku Israir ne morejo razveljaviti že izdanega dovoljenja za opravljanje poletov med Brnikom in Tel Avivom. Na Ukomu so poudarili, da so tri pristojna ministrstva – poleg MZEZ še ministrstvi za infrastrukturo in gospodarstvo – preučila vse možnosti in da ne vidijo pravne poti za zavrnitev dovoljenja.

Kot so navedli na Ukomu, je področje letalskega prometa še posebej natančno pravno urejeno s Čikaško konvencijo o letalskem prometu ter z Evro-sredozemskim letalskim sporazumom med EU in Izraelom. "Gre za sporazum, ki je v pristojnosti EU, vsakršen ukrep pa zahteva predhodno usklajevanje znotraj EU. V primeru razprav znotraj EU bo Slovenija vsekakor podprla suspenz sporazuma, za kar je potrebna kvalificirana večina," so poudarili.

Dovoljenje za izvajanje poletov med Izraelom in Slovenijo je Israiru februarja letos izdalo ministrstvo za infrastrukturo, ki ga vodi Alenka Bratušek. Ker je lastnik te letalske družbe na seznamu izraelskih podjetij, ki služijo z nezakonitimi izraelskimi naselbinami na Zahodnem bregu, je majsko odprtje nove letalske povezave med Brnikom in Tel Avivom razburilo del politične in civilne javnosti.

Ministrica Bratušek je tedaj pojasnila, da se dovoljenje lahko prekliče, če so za to podani utemeljeni razlogi, povezani z zagotavljanjem varnosti zračnega prometa in varovanjem civilnega letalstva.

Na MZEZ pa so v mnenju, za katerega jih je naknadno zaprosilo infrastrukturno ministrstvo, poudarili, da obstaja dvom o delovanju letalske družbe Israir in da bi bila lahko izdaja dovoljenja vprašljiva. A glede na zadnji odgovor Ukoma do razveljavitve dovoljenja vsaj za zdaj ne bo prišlo.