Menu Item
Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič si je danes v Savinjski dolini ogledal razmere po avgustovskih poplavah in v Rečici ob Savinji obiskal enote EU za krizno upravljanje. Po poplavah se faza intervencije končuje, začenja se obnova, tudi pri tem pa lahko Slovenija računa na solidarnost EU, je zagotovil komisar iz Slovenije.
Faza intervencije se počasi končuje, v tej fazi je bila Slovenija deležna velike solidarnosti s strani drugih držav članic EU, je poudaril. Pomoč preko mehanizma EU za civilno zaščito sicer prihaja še naprej; deset začasnih mostov že stoji, štirje bodo še postavljeni – tri bo poslala Švedska, enega Italija, je dejal.
Slovenija je, tako evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič, lahko ponosna na svoj sistem zaščite in reševanja. Uprava za zaščito in reševanje je s partnerji hitro vzpostavila bazni tabor v Rečici ob Savinji, kar je omogočilo tudi učinkovito delo mednarodnih ekip in distribucijo pomoči, ki jo je prek mehanizma EU za civilno zaščito v Slovenijo takoj poslalo 10 držav, je poudaril Lenarčič.
Zdaj se začenja faza obnove, ki bo dolgotrajna in zahtevna, ampak Slovenija lahko tudi v tej fazi po njegovih besedah računa na solidarnost EU.
“Roki so kratki, treba je pohiteti”
Spomnil je, da si je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen nekaj dni po poplavah ogledala najbolj prizadeta območja in napovedala, da bo Sloveniji v letošnjem in prihodnjem letu iz solidarnostnega sklada na voljo do 400 milijonov evrov, od tega letos 100 milijonov evrov. Seveda pa je pogoj za to celovita ocena škode in pravočasna vložitev zaprosila. Roki so kratki, treba je pohiteti, je poudaril.
Za pridobitev evropske pomoči mora Slovenija zaprositi v 12 tednih po poplavah. Če bo vloga pripravljena kakovostno, podrobno in kredibilno, bo odločitev EU o odobrenih sredstvih sprejeta hitro, sredstva pa morajo biti nato porabljena v 18 mesecih, je spomnil.
Poleg sredstev iz solidarnostnega sklada je po njegovih besedah nekaj denarja na razpolago še iz tako imenovane evropske krizne rezerve za kmetijstvo, tu je možno dobiti še določena sredstva za tiste kmetovalce, ki so utrpeli v poplavah izgubo pridelka ali poškodbe kmetijske mehanizacije.
Kot je pojasnil, gre za zajetne vire, ki so že v rokah Slovenije – gre predvsem za kohezijska sredstva in za sredstva iz instrumenta za okrevanje in odpornost. “Ta sredstva Slovenija nekako v nekem smislu že ima dodeljena, bi pa jih bilo smiselno vsaj v določenem delu preusmeriti v popoplavno obnovo. Evropska komisija je pri tem Sloveniji pripravljena iti maksimalno na roko,” je zatrdil.
Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Rudi Medved je na vprašanje, ali bo vojska še naprej pomagala na prizadetih območjih, odgovoril, da bo ostala, dokler bo potrebno. Vojaki, ki so na terenu vse od avgustovskih ujm, pomagajo predvsem pri čiščenju vodotokov, je pojasnil.
Občine sicer škodo popisujejo in vnašajo v sistem Ajda, v tem trenutku pa je po njegovih besedah še bolj pomembno, da so občine predhodno oceno škode poslale na ministrstvo za naravne vire in prostor, saj bodo na tej podlagi razmeroma hitro prejele 40-odstotna predplačila za začetek sanacije.
Županja Rečice ob Savinji Majda Potočnik je povedala, da so v občini že uspeli oddati vse doslej predvidene popise, prav tako je občinska komisija že popisala škodo na zasebnih objektih. Izjema so objekti, ki jih ogroža plaz, pri katerih županja ocenjuje, da jih bodo uspeli popisati do roka. Skupaj so doslej prejeli 250 vlog za popis škode.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje