Iz pravne stroke kritike na račun KPK, a tudi opozorilo: V ozadju SMS-sporočil je lahko "en slon"

Medtem ko dva meseca pred volitvami iz opozicije prihajajo pozivi k odstopu predsednika vlade Roberta Goloba, iz koalicije pa bolj ali manj glasni izrazi podpore, se glavna bitka za interpretacijo ugotovitev KPK odvija med komisijo in premierjevim odvetnikom Stojanom Zdolškom, ki je že napovedal izpodbijanje na sodišču, oglasila pa sta se tudi nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar preko odvetnika in bivši v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav.

Namestnica predsednika KPK Tina Divjak je včeraj večkrat nakazala, da gre za zadevo, širšo od dveh sporočil, obenem pa poudarjala, da o konkretni vsebini do pravnomočnosti ne more govoriti. Do takrat tudi dokument z vsemi obrazložitvami, razen že objavljene prve strani, ne bo javen.

Luka Švab, odvetnik Tatjane Bobnar, je opozarjal, da sta SMS-sporočili samo dva dokaza in ne moreta biti izolirana od drugih, s tem pa "del širše zgodbe", ki sta jo preiskovala tudi tožilstvo in policija. Lindav je prav tako izpostavil, da ju je treba gledati z vidika, kaj sta z bivšo ministrico Bobnar povedala pred parlamentarno preiskovalno komisijo. Za premierjevo zaskrbljenostjo nad kadrovsko sliko v policiji pa so po njegovih navedbah konkretna imena ljudi, ki jih je Golob želel zamenjati.

Besede o širši zgodbi pa so zmotile odvetnika Zdolška, ki jih je označil za "pravno nekorektne". Opozoril je, da je očitano ravnanje samo tisto, ki je navedeno v izreku. Ob sklicevanju na 213. člen zakona o splošnem upravnem postopku je Zdolšek poudaril, da gre pri ugotovitvi KPK o premierjevi kršitvi integritete izključno za dve SMS-sporočili premierja nekdanji ministrici Tatjani Bobnar, ki ju je KPK navedla v prvi točki izreka. "Postopek glede vseh ostalih očitkov je v drugi točki ustavljen," je še dodal.

Vsebine teh ostalih očitkov in zakaj točno je bil postopek pri njih ustavljen, KPK še ne more javno obrazložiti. Iz njihovih splošnih pojasnil sicer izhaja podobno, kar je za N1 povedal Stojan Zdolšek – da se del očitkov ni potrdil, del pa je v obravnavi drugih organov.

Kaj vse to pomeni ob dejstvu, da je policija zoper Goloba v zadevi Bobnar zaradi suma korupcijskega kaznivega dejanja vložila kazensko ovadbo na specializirano državno tožilstvo (SDT), to pa je oktobra lani zahtevalo sodno preiskavo, o kateri ljubljansko okrožno sodišče še ni odločilo? Kako velik problem sta v resnici ti dve premierjevi sporočili, glede na to, da je kadrovanje v policiji še posebej občutljivo na politične vplive? In ali ugotovitev KPK pomeni, da lahko predsednik vlade z ministri komunicira oz. jim daje navodila le, če ima za to podlago v usmeritvah ali sklepih vlade?

Pirnat: KPK bi lahko zadevo bolje raziskala

Strokovnjak za upravno pravo Rajko Pirnat za N1 ocenjuje, da iz teh dveh sporočil ne izhaja, da je premierja samo zanimalo, kako je s kadrovanjem, ampak to, da niso izpolnjene njegove zahteve glede kadrovanj. "Kar pomeni, da so obstajale neke zahteve, te pa res lahko da samo na podlagi sklepov oz. usmeritev vlade. Tako pravi zakon," je jasen Pirnat.

A dodaja, da bistvo te zadeve nikakor ni v teh dveh SMS-sporočilih, temveč da je šlo, sodeč po izjavah in pričanju Tatjane Bobnar, za neposredne pritiske, kako naj se vodi kadrovska politika in kadrovsko odločanje v policiji. "To je tisto nedovoljeno ravnanje. Ne pa dva SMS-a, ki edino nakazujeta, da je zadaj za tem en slon."

Je pa Pirnat ob tem kritičen tudi do KPK, saj da postopka ni izvedla na način, da bi ugotovila vsa dejstva v zvezi s tem, po njegovem bi lahko zaslišala tudi več prič. Poudarja sicer, da je ob morebitnih kaznivih dejanjih tu še predkazenski in morda tudi kazenski postopek, na kar še čakamo.

"Ampak to še ne pomeni, da KPK ne bi mogla vendarle ugotoviti celotnega ravnanja predsednika vlade v zvezi z očitki o pritiskih oz. ga poskušati čim bolj raziskati, ne pa ’našli smo dva SMS-a’. Ki sta res videti precej grozilna. Seveda to ne pomeni, da predsednik vlade ne sme SMS-a poslati ministru, ne sme pa nanj vplivati, kako bo odločal, brez usmeritev vlade," pojasnjuje Rajko Pirnat.

A to, da usmeritev ni bilo, po prepričanju pravnika ni temeljni problem te zadeve. "Temeljni problem je, da je šlo za nezakonito ravnanje. Ampak to je zdaj vse nekako zvodenelo na dva SMS-a. Kar pa težko sprejmem kot ključni problem tukaj."

"Marsikateri pravnik tega niti ne bi ocenil za kršitev integritete"

Da sporočili sami po sebi nista pretirano sporni, za N1 ocenjuje tudi strokovnjak za kazensko pravo z mariborske pravne fakultete Miha Šepec. "Marsikateri pravnik tega niti ne bi ocenil za kršitev integritete," pravi in pojasnjuje, da bi bilo povsem nekaj drugega, če bi premier v sporočilih zahteval zaposlitev ali odpustitev nekoga, za kar sploh nima pooblastil. "To pa bi bila hujša kršitev, ne samo integritete, mogoče celo kaznivo dejanje."

V luči tega je po mnenju obeh naših sogovornikov bolj sporna premierjeva javna izjava po parlamentarnem pričanju Tatjane Bobnar, ki ga je Golob sicer označil za kup natolcevanj, a potrdil, da je bila edina naloga, o kateri sta se dogovorila z ministrico, to, "da policijo očisti janšistov".

Miha Šepec spomni, da ta pojav v Sloveniji ni nov in da bi rada vsaka vlada po prihodu na oblast "počistila s prejšnjo" in si na položaje na ministrstvih, organih in državnih podjetjih postavila svoje ljudi. "Je pa res, da naj bi bila policija samostojni organ, ljudje, ki so v njej zaposleni, pa naj bi bili strokovni profesionalci tega poklica. In ne moremo jih zdaj kar politično očistiti. Lahko se izvede samo pravne postopke za odpovedi pogodb o zaposlitvi, ampak to mora biti vse pravno. Ne more politika tega početi zato, ker nekdo nekomu politično ni všeč," opozarja Šepec.

Policija je občutljiv organizem

Da je policija bistveno drugačen organ od vseh ostalih, poudarja tudi Rajko Pirnat. Je temeljni organ kazenskega pregona, ki zagotavlja javno varnost in red, zato ne sme biti pod nikakršnim političnim vplivom. Priznava sicer, da je to "silno težko doseči, a eden od načinov je ta, da je policija glede na strokovna merila v isti meri samostojna pri kadrovanju".

Izjave o čiščenju kogarkoli so po njegovem prepričanju nekaj, kar se ne bi smelo dogajati in je tudi nezakonito. "Policija namreč ne sme biti policija ene politične opcije, ene stranke, ampak mora biti policija nas vseh. In zato je to tako bistveno pri policiji. Saj je pomembno tudi pri drugih upravnih organih, policija je pa tako občutljiv organizem. Delo je izjemno zahtevno, posega v pravice posameznikov in tu res mora biti vzpostavljeno zaupanje ljudi v policijo," izpostavlja Pirnat in dodaja, da se situacija po volitvah lahko tudi obrne v drugo smer, v vseh primerih pa je treba politično kadrovanje preprečiti.

Formalno ima politika največjo vlogo pri imenovanju generalnega direktorja policije, ki ga na predlog notranjega ministra imenuje vlada. Ena od ključnih faz zaostrovanja spora med Robertom Golobom in Tatjano Bobnar je bilo prav imenovanje Boštjana Lindava za polni mandat, ki ga vlada kljub vztrajanju ministrice ni potrdila.

Kasneje je imela vlada še velike težave zaradi imenovanja Senada Jušića na podlagi nezakonitega sklepa natečajne komisije, naposled pa je izbranec prejšnjega notranjega ministra Boštjana Poklukarja po skoraj dveh letih vodenja policije lani na današnji dan ponudil odstop, ki ga je Poklukar sprejel.

Po besedah Pirnata bi se moral politični vpliv pri imenovanju generalnega direktorja tudi končati. "Ko je enkrat imenovan, se mora zavedati, da je tam zato, da zagotavlja strokovnost in apolitičnost, ne pa da politično usmerja policijo. On se mora vsem takšnim poskusom kadrovanja upreti, minister pa tudi ne sme pritiskati, ampak se prav tako nasprotno upreti, kot je tudi Tatjana Bobnar naredila, to je treba priznati," še dodaja pravnik.

Njegov kolega s področja kazenskega prava Miha Šepec ob tem izpostavi, da ima pri kreiranju vladne politike, tudi kadrovske, vselej glavno besedo predsednik vlade. On si izbere ministre, ki jih potrdi državni zbor, lahko jih tudi zamenja. "So pa mogoče tudi nekatera vprašanja, kjer bi bilo bolj politično čisto, da jih ne dela na lastno pest. In kadrovska politika v organih pregona bi bilo lahko takšno vprašanje, da se ga naslavlja bolj znotraj kolektivnega organa, torej vlade."

Pričakovanja KPK o komunikaciji "preveč ekstremna in neživljenjska"

Oba sogovornika sta sicer dokaj ostro kritizirala navedbe KPK, ki je v izreku zapisala, da lahko predsednik vlade ministrom daje obvezujoče napotke zgolj v zvezi z nalogami, ki izhajajo iz usmeritev vlade in so pomembne za delo posameznih ministrov, vlada pa usmeritev v zvezi s kadrovanjem v policiji ni sprejela.

Čeprav bi bile takšne usmeritve po mnenju Šepca celo idealen način, kako se v vladi tega lotiti, pa se mu mnenje KPK zdi preveč ekstremno, neživljenjsko in celo "absurdno". Če bi se predsednik vlade tega 100-odstotno držal, "potem je vprašanje, kaj je sploh njegova funkcija" oz. ali lahko sploh karkoli komunicira mimo sklepov vlade, temveč samo skrbi, da se ti izvršujejo, še dodaja pravnik.

Da bi bilo to nesmiselno in nerazumno zahtevati, meni tudi Rajko Pirnat. A vnovič opozori: "Nikakor pa ne, tudi če bi imel kakšen sklep vlade ali karkoli, ne sme se neposredno vmešavati v kadrovanje v policiji."